Ob sklepu slovesnosti na rožnovensko nedeljo v Spominskem parku Teharje je povezovalka programa, ki ga je po maši pripravila Nova Slovenska zaveza, dr. Helena Jaklitsch zbrane povabila k maši zadušnici za vse pokojne žrtve iz Macesnove gorice. Mašo, ki bo 31. oktobra ob 11. uri v kočevski župnijski cerkvi, pripravlja Nova Slovenska zaveza v dogovoru s Škofijo Novo mesto, župnijama Kočevje in Stara Cerkev ter pristojno vladno komisijo za prikrita grobišča.

Dr. Helena Jaklitsch. FOTO: Bogomir Štefanič

Macesnova gorica je največje arheološko raziskano morišče in grobišče in največje slovensko grobišče vseh časov.

Dr. Helena Jaklitsch je na Teharjah predstavila nekaj ključnih informacij o izkopu ostankov žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico, ki se končuje prav te dni. Kot je dejala, je Macesnova gorica po svoji kompleksnosti najbolj zahtevno morišče in grobišče izmed vseh do sedaj odkritih, »verjetno je ob Starem Hrastniku tudi največje morišče in grobišče slovenskih fantov«. Izkopavanje, ki poteka od pripravljalnih del v letu 2019 do dejanske ekshumacije v letu 2022, je izjemno zahtevno, saj je bilo potrebno pred in med izkopom posmrtnih ostankov odstraniti iz brezna več kot dva tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine; dr. Helena Jaklitsch je ob tem navedla podatek, da je civilna zaščita doslej že devetkrat prevzela in uničila neeksplodirana ubojna sredstev, na katera so naleteli pri izkopavanju. Po oceni izvajalcev izkopa bo končno število odkritih žrtev nekaj nad tri tisoč. S tem je Macesnova gorica »največje arheološko raziskano morišče in grobišče in največje slovensko grobišče vseh časov«, je dejala dr. Jaklitscheva.

Po oceni izvajalcev izkopa bo končno število odkritih žrtev nekaj nad tri tisoč. FOTO: Škofija Novo Mesto

Brezno je bilo potrebno zaradi visokih vrednosti radona opremiti s prezračevalnim sistemom.

Dodajmo k temu še nekaj informacij o izkopu. Zaradi razstreljevanja, ki je bilo zelo verjetno izvedeno okoli leta 1952, je bila kamnina sten v breznu marsikje nevarno načeta, zato so morali izvajalci pred samim izkopom opraviti veliko predhodnih del, povezanih z opremljanjem brezna, urejanjem dostopa in pripravo delovišča (pregled in popravilo obstoječe zaščitne mreže, betoniranje platoja za dvigalo, sidranje nevarnih skalnih blokov, montaža dodatne mreže, ograditev delovišča, dobava opreme ...). Sledil je izkop materiala in dvig posmrtnih ostankov. Sočasno so se izvajali dopolnili varnostni ukrepi, dodatno sidranje skalnih blokov, podaljševanje varnostne mreže, dograditev odra za spust v brezno. Brezno je bilo potrebno zaradi visokih vrednosti radona opremiti s prezračevalnim sistemom.

Izvajalci so morali zaradi miniranja brezna opraviti veliko del, povezanih z opremljanjem morišča. FOTO: Škofija Novo Mesto

Izvajalci so na ploščadi pred breznom uredili delovišče, kjer so čistili in sušili posmrtne ostanke, najdene predmete ter opravljali antropološko analizo posmrtnih ostankov. Zdaj bodo stekle tudi nadaljnje antropološke analize in raziskave ter osnovna konservacija najdenih predmetov, ki v mnogih primerih dajejo tudi podlago za lažje ugotavljanje identitete.

Glede ugotavljanja identitete omenimo še pobudo, da bi v sodelovanju z vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč objavili imena zelo verjetnih žrtev iz tega brezna. Obstaja namreč raziskovalna naloga, v kateri je avtor objavil umorjene po vojni, povezane s taboriščem Šentvid, pri čemer kot kraj smrti navaja tudi Kočevski rog. Ker se izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico zaključuje, bi bilo smiselno na podlagi tega seznama pozvati svojce in druge, ki poznajo usode izginulih, k zbiranju dodatnih podatkov.

Z odločno podporo Nove Slovenske zaveze vladna komisija za prikrita grobišča že več let izreka pobude, naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije.

A o tej pobudi kaj več pozneje. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje o mestu pokopa žrtev iz Macesnove gorice. Ko bodo namreč zaključeni vsi arheološki in forenzični postopki ter opravljene antropološke raziskave, je za leto 2023 predviden pogreb žrtev. Dr. Helena Jaklitsch je bila na Teharjah glede pokopnega mesta jasna: »Z odločno podporo Nove Slovenske zaveze vladna komisija za prikrita grobišča že več let izreka pobude, naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije. Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena. Zato je komisija za prikrita vojna grobišča pozvala Vlado Republike Slovenije, da čim prej sprejme pobudo komisije za pokop teh žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničimo.«

Podobe izkopavanja iz brezna pod Macesnovo gorico so v javni prostor vstopile predvsem ob nedavnem obisku novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta; spremljal ga je tudi kočevski župnik Damjan Štih, ki v sodelovanju z Novo Slovensko zavezo pripravlja mašo zadušnico v Kočevju.