Somaševanje duhovnikov

V nedeljo, 8. julija, so se v cerkvi sv. Urbana v Gorici pri Slivnici pri Celju spomnili duhovnika in mučenca Janeza Kranjca.

Mašo je daroval škof Stanislav Lipovšek, ki je spomnil, da so v začetku druge svetovne vojne Nemci izselili 366 duhovnikov na Hrvaško. Vse je sprejel takratni nadškof Stepinac, kar je njegova velika zasluga. Hrvati pravkar pripravljajo o njih knjigo, v kateri bodo objavljena tudi nekatera pisma, ki bodo osvetlila takratne težke medvojne razmere na Hrvaškem. Težko je bilo poskrbeti za tako veliko število pregnanih duhovnikov. Omenil je pismo, ki ga je Stepinac poslal hrvaškemu politiku Artukoviću, ko so aretirali osem slovenskih duhovnikov. Vendar bili so že v Jasenovcu in bilo je prepozno.


Mašo je daroval škof Stanislav Lipovšek.

Pomembno se mu zdi, da smo povezani s svojimi predniki, še posebno tistimi, ki so dali življenja za nas, za našo domovino in svobodo, zato da mi živimo v miru. »To so bili tudi pričevalci žive in dejavne vere, h kateri smo tudi mi poklicani. Ti naši pričevalci so vzgled in vabilo, da bi tudi mi znali vztrajati v preizkušnjah, v zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju.

Polona Jurinić o Janezu Kranjcu

Polona Jurinić iz Zagreba je o Janezu Kranjcu napisala knjižico Po poteh don Janeza (Ivana) Kranjca (1914–1941), v kateri je slovenski in hrvaški javnosti prvič predstavljen malo obširneje. Škof Lipovšek se ji je za njeno delo lepo zahvalil. Že pred leti je v knjigi raziskala življenje in mučeniško smrt še enega štajerskega duhovnika, ki je bil ubit na Hrvaškem, Janeza Straška, župnika na Sveticah pri Ozlju. Prav tako je izdala knjigo o Antonu Zdešarju in Štefanu Bastiču, prav tako ubitih na Hrvaškem.


Polona Jurinić je predstavila knjižico o Janezu Kranjcu.

Polona Jurinić je predstavila svoje težko delo pri zbiranju podatkov za knjižico o Janezu Kranjcu, ki se je rodil leta 1914 v Voglajni pri Slivnici pri Celju. Kot 19-letni fant je leta 1933 odšel na šolanje na Hrvaško, v bogoslovno semenišče v Šibenik. V duhovnika ga je posvetil šibeniški škof leta 1939. Novo mašo je imel v cerkvi sv. Marije Magdalene v Slivnici. Postal je župnijski vikar v Nuniću in Erveniku pri Kistanju v zadarski nadškofiji.

Umrl je mučeniške smrti

Janez Kranjc je umrl mučeniške smrti na božični dan leta 1941. Ko so Hrvati proslavljali prvi božič v svobodni hrvaški državi, verjetno v Erveniku, so srbski četniki iz Kistanja in benkovačkega okoliša ugrabili duhovnika Kranjca, da bi tako Hrvatom »čestitali« za božič na svetosavski (srbski) način. Četniki so ga zvezali, živega nasadili na raženj in spekli (verjetno v vasi Butiga). Četniki so na polnočnico prinesli v cerkev »božično darilo«, »spečenega« kaplana na ražnju.

Polona Jurinić ni mogla ugotoviti, kje je bil umorjeni kaplan pokopan, morda v grobišču na pokopališču v Erveniku, kjer je pokopanih okoli 70 ljudi, ki so jih partizani tam ubili leta 1944. Danes so omenjene vasi skoraj v celoti prazne. Škof Lipovšek je dejal, da je Janez Kranjc vključen v seznam slovenskih mučencev.

Foto: I. Ž.