Maša za domovino v Arboretumu Volčji Potok: »Imejmo radi svojo domovino!«
Maša za domovino v Arboretumu Volčji Potok: »Imejmo radi svojo domovino!«
Maševal in pridigal je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki se je nazadnje vsem zaslužnim za mašo in pri njej sodelujočim – organistu dr. Tadeju Jakopiču, voditeljici ljudskega petja Manci Hribar, odgovornemu uredniku Radia Ognjišče in stalnemu diakonu Tadeju Sadarju in drugim, ki so poskrbeli, da je vse gladko potekalo – toplo zahvalil. Radiu Ognjišče še posebej za njegovo pomembno vzgojno, izobraževalno, modro in pogumno delovanje med slovenskim narodom. Zbrane je povabil, naj bodo veseli, hvaležni in polni upanja za prihodnost Slovenije, Cerkev pa »ljubijo v srcu«.
V govoru med mašo je spomnil na težke dneve za ohranitev samostojnosti Slovenije, vojno za njeno neodvisnost, padle, nevarnosti, ki so pretile Sloveniji. Med drugim tudi bombardiranje Ljubljane. K sreči do tega ni prišlo. Tudi po zaslugi mnogih, ki so za to molili.
Posebej je omenil pogumnega ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki je kljub grozeči napovedi, da so proti Ljubljani poleteli bombniki JLA, maševal v ljubljanski stolnici. Njemu osebno je dejal: »Tone, ne bojmo se! V Božjih rokah smo!« In mu naročil, naj pomiri zaskrbljenega ljubljanskega stolnega župnika Vinka Veglja.
Vernim Slovencem je škof Jamnik tokrat priporočil: »Molimo za našo domovino. Ne sekajmo krščanskih korenin, iz katerih je zrasla Evropa. Zavedajmo se vrednot, ki nas združujejo. Papež Frančišek nas vabi, da presegamo svojo sebičnost. Ne zapirajmo se sami vase, marveč odpirajmo življenju, gradimo pristne medsebojne odnose.«
Škof Jamnik je med tistimi Slovenci, ki so še posebej zaslužni, da je Slovenija danes svobodna dežela in da smo Slovenci dosegli to, kar smo, omenil pogumnega, hkrati pa mučeniškega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka, za katerega poteka postopek za njegovo razglasitev za blaženega. Z besedami rajnega Franceta Bučarja je zatrdil: Brez škofa Vovka ne bi bilo svobodne Slovenije. Slovenski narod mu je za to trajni dolžnik.
Kljub temu, da je bil za komuniste sovražnik številka ena, so ga v Novem mestu celo zažgali, je postal »legenda za ves svet, je bil velik človek, smo lahko ponosni nanj. Ni kuhal zamere, marveč jasno povedal svojo besedo, se je dvignil nad banalnost, imel je tudi smisel za humor«. Škof Jamnik je povedal dva primera le-tega.
Nazadnje je zbrane povabil, naj bodo hvaležni, da jih Bog osvobaja, razumni, molijo za zdravo pamet, k čemur je še posebej vabil arhitekt Jože Plečnik, tudi z napisom na spomeniku žrtvam prve svetovne vojne v Komendi, se ne spuščajo v neumnosti, marveč živijo mirno, svobodno, v duhu evangelija.
Bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar pa je že v uvodu v mašo v duhu praznika in Božje besede povabil: »Imejmo radi svojo domovino! Radi zanjo tudi molimo!« Posebej se je spomnil trpečih (številni udeleženci maše so bili na invalidskih vozičkih, ostareli, bolni …), ki svoje trpljenje darujejo Bogu za Slovenijo.
Mnogi udeleženci maše so po njej še prisluhnili melodijam in pesmim Godbe Domžale pod vodstvom dirigenta Gregorja Hribarja.
Med potjo k maši na za to res primernem prostoru in nazaj grede pa so občudovali vse, kar lepega v sončnem vremenu ponuja in očem podarja Arboretum Volčji Potok.