Dogodek je organiziral Inštitut za patristične študije Victorinianum (Teološka fakulteta UL) v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana. Da bi se spomnili velikega moža, rojaka (okrog 345–419/420), čeprav na kraju, ki je bil za krščevanje. Kje je bila bazilika, še ugibamo. Vsekakor se je zelo davno tu nekje blizu obhajala Kristusova daritev v latinskem jeziku. Po uvodnih besedah br. Špeliča so se tako »vključili v dolgo, živo tradicijo, izročilo Cerkve, ki bi ga želeli tudi predati zanamcem, v našem in latinskem jeziku.«

Brat Miran Špelič. FOTO: Jože Potrpin

Z zgodnjekrščansko skupnostjo v rimski Emoni pa je bil tesno povezan tudi sv. Hieronim, znameniti cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma. Ohranili sta se dve pismi, ki ju je pisal v Emono v letih 376/377. Svetemu Hieronimu je na Slovenskem posvečenih devet cerkva, osem podružničnih in ena župnijska. Pa tudi Ljubljana ima ulico posvečeno njemu.

Oltarni prostor pa je krasila podoba sv. Hieronima iz frančiškanskega samostana. Ob tej podobi, sv. Hieronimu, ki se je »sprehodil« do emonske krstilnice, je br. Špelič tudi začel svoj mašni nagovor. »Da ga vidite in on vas vidi. In da ga na neki način lažje slišite. Takole so si ga predstavljali recimo v poznem baroku. Njegova ikonografija je znamenita. Imamo celo vrsto različnih upodobitev. Tako kot je raznolika njegova beseda. Pozna vse možne registre. Prijazen, mil, blag oster, divji, podivjan, napadalen, pomirjujoč, vse se najde pri njem. In zato nam je lahko blizu v različnih trenutkih osebne ali narodne ali obče zgodovine.«

Sveti Hieronim je glavni zavetnik koprske škofije. Na Slovenskem mu je posvečenih devet cerkva, osem podružničnih in ena župnijska, pa tudi Ljubljana ima ulico po njem. FOTO: Jože Potrpin

Špelič se je tu oprl na Božjo besedo iz preroka Zaharija, ki govori o času, ko se končuje Izraelovo izgnanstvo, nakazuje vrnitev nazaj v Jeruzalem in bo ta zopet obnovljen. Izraelci so v kritičnem trenutku svojega življenja. Potrebujejo tolažbe. Ko živi Hieronim, konec četrtega, v začetku petega stoletja so tudi odločilni, težki časi. Ko se sesipajo mestna obzidja in ne pomagajo več dosti ob germanskih in ostalih vpadih. »Ko se ruši antični svet. Hieronim joka nad oplenjenim, čeprav njemu sovražnim Rimom, Rimom, ki ga ni maral, ko to zve z mogoče z nekaj mesečno ali tedensko zamudo v Betlehemu,« nadaljuje pridigar. »Ker se ruši neki svet. Neke vrednote, zgleda, da bodo propadle. In takrat so pomembni preroški glasovi. Potrebno je prisluhniti Zahariji o 'odprtem Jeruzalemu'.« Tudi Hieronim se je lotil njegovega branja in razlage. Z njim dajal upanje, da je Cerkev tisti prostor odrešenja, ki ga vsa ta zemeljska zgodovinska dogajanja premetavajo sem ter tja lahko, kot valovi ladjo, ampak obstane. Kot je še posebej poudaril br. Špelič, »to upanje je prav, da gojimo tudi mi danes. In da temu svojemu domu, nebeškemu Jeruzalemu, ki se gradi med nami, damo čim več prostora, da smo hvaležni meščani tega mesta, in da v to mesto vabimo še druge. Vrata poznamo in vemo tudi, kakšna je pot do Njega. Spet Kristus. Vabimo tudi druge, kot je Hieronim vabil svoje sodobnike.«

FOTO: Jože Potrpin

Po maši je br. Jan Dominik Bogataj, publicist in prevajalec predstavil novi knjigi prevodov cerkvenih očetov: Latinski očetje o molitvi in Tertulijan – Apologetski, polemični in katehetski spisi.

FOTO: Jože Potrpin

Še nekaj fotografij Jožeta Potrpina si oglejte v fotogaleriji. 

1/7