Vse skladbe, ki so objavljene v tokratni notni prilogi, so nastale za različne vokalne zasedbe v zavodu. Missa St. Stanislai je bila v objavljeni obliki prvič izvedena pri zahvalni maši ob 30-letnici, 13. novembra 2023, v stolnici, ko so jo navdušeno prepevali vsi. Nastala je v razponu tridesetih let. Prilagodil sem jo tako, da so vsi melodično podobni deli postali enaki in tako omogočil, da so se je lahko hitro naučili vsi zbori, prek posnetka pa potem tudi ostali. Četudi je melodični obseg decima, je melodija izpeljana tako, da se tudi visoki toni lahko brez težav zapojejo.

Mašo lahko izvajamo na različne načine, tudi v kombinaciji z ljudstvom. Kyrie lahko zapoje ljudstvo, Christe zbor in Kyrie spet ljudstvo. Gloria ima odpev, ki si ga lahko takoj zapomnimo. Lahko se izmenjujeta otroški in mešani zbor, solisti ali več solistov in zbor ipd.

Objavljeni trije psalmi dobro pokažejo moj pogled na uglasbitev psalmov. Imam občutek, da se je v Sloveniji uveljavilo prepričanje, da lahko psalm za bogoslužje napiše vsakdo, ki dobi nek glasbeni preblisk. Prepričan sem, da preblisk nikakor ni dovolj, ampak da uglasbitev psalma zahteva globlji razmislek. 

Potrebno je najti in izdelati motivično in harmonsko povezavo med odpevom in verzi, da se oba dela zlijeta v skladno celoto.

V oblikovnem smislu je potrebno najti in izdelati motivično in harmonsko povezavo med odpevom in verzi, da se oba dela zlijeta v skladno celoto. Prevečkrat se zgodi, da te povezave ni oz. da se verzi pojejo na zaporedje akordov, ki običajno nima logičnega harmonskega poteka, niti se ne navezuje na glasbene ideje v odpevu. Še večji problem je neupoštevanje metrično-ritmične podobe besedila pri uglasbitvi, razmisleka o tem, katero besedo v odpevu bi bilo pri uglasbitvi potrebno izpostaviti, pa tudi ni.

Uglasbitev psalma za god Device Marije Kraljice bi zaradi melodično zanimive uglasbitve verzov lahko peli tudi kot darovanjski ali poobhajilni spev ob katerem koli Marijinem prazniku. Odpev se lahko zapoje štiriglasno ali pa enoglasno, tudi ljudstvo ga lahko zelo hitro povzame. Verze lahko poje solist ali zbor, tudi izmenjaje med ženskimi in moškimi glasovi. Besedilo je vsebinsko bogato in nakazuje več možnosti karakterne interpretacije. Nasploh se mi zdi, da bi bilo psalme potrebno izvajati veliko bolj dramatično, kot se to ponavadi počne – pravzaprav tako, kot izvajamo recitative v oratorijih. Drugače gre za brezosebno, hitro in dolgočasno recitiranje besedila, ki se nikogar ne dotakne.

Psalme bi bilo potrebno izvajati veliko bolj dramatično, kot se to ponavadi počne.

Psalm 139 z odpevom Gospod, vodi me po poti večnosti, je predviden za ponedeljek, 32. tedna med letom (leto I). Napisal sem ga za zahvalno mašo ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava. 13. november, ko goduje sv. Stanislav, je vsako leto na drug dan in se tako Božja beseda vsako leto menjuje. Zaradi bogatega besedila lahko ta psalm zapojemo tudi ob kakšni drugi priložnosti.

Psalm 139 pride na vrsto tudi pri dnevni maši na praznik rojstva sv. Janeza Krstnika, 24. junija. Ima pa drug odpev in izbrane druge vrstice. Prilagodil sem odpev in vključil druge psalmske vrstice. Kogar zanima, lahko primerja oba odpeva, kako se lahko iz iste ideje izpelje varianta, ki zveni tako, kot da bi izvirno nastala za to besedilo. Nekaj je glasbeni preblisk, ideja, nekaj drugega pa potem ukvarjanje s to idejo. Šele ukvarjanje z idejo, iskanje različnih možnosti in potem piljenje z globokim razmislekom lahko da vsaj približno dober rezultat.

V tej notni prilogi objavljena glasba je nastajala z namenom, da bi jo lahko pelo čim več zborov, da bi se jim lahko pridružilo tudi celotno občestvo. Upam, da mi je uspelo in da bo čim večkrat zazvenela v slovenskih cerkvah.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (5/6-2023).