Zaradi dežja je bila maša v župnijski cerkvi nedaleč od ruševin cerkve Svetega Duha. V zgibanki je umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar opisala zgodovino cerkve Svetega Duha v Planini. V pisnih virih se omenja leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Upodobljena je v Valvasorjevem albumu Topographia Ducatus Carnioliae modernae (1679) in v Slavi vojvodine Kranjske (1689).

Cerkev Svetega Duha so 17. maja 1943 požgali partizani Dolomitskega odreda. FOTO: Ivo Žajdela

Med jožefinskimi reformami so jo zaprti. Čez slabih sto let je bilo čisto drugače. Iz zapisa nekega Planinčana v časopisu Zgodnja danica spomladi 1884 lahko vidimo veliko navdušenje, ki je takrat preplavilo Planino ob tem, ko so se odločili za povečanje tega svetišča.

Nova cerkev, ki je bila precej večja od stare, je bila čez dobrega četrt stoletja potrebna popravil in leta 1907 so jo verniki s prihranjenim denarjem ter prostovoljnimi darovi popravili. Za obnovo je daroval tudi knežji par Windischgrätz.

Ruševine cerkve Svetega Duha – značilni partizanski spomenik nad Planino. FOTO: Ivo Žajdela 

Leta 1925 so cerkev Svetega Duha razdejali okupatorski Italijani

Po prvi svetovni vojni je razmejitev med Jugoslavijo in Italijo razkosala Planino. V letih 1919 in 1920 so v cerkev Svetega Duha vdrli italijanski vojaki. Leta 1925 je bila že »strašno zapuščena«, kot je v župnijsko kroniko zapisal tedanji župnik Ivan Lovšin, velik domoljub, ki ga je italijanska okupacija zelo prizadela: »Ta cerkev je bila do junija 1925 še na italijanskem ozemlju. Lahi so delali z njo prav vandalsko. Ni moč popisati, kaj vse se je godilo s to cerkvijo, celo kurilo se je v njej.« Po odhodu Italijanov so verniki uspeli cerkev obnoviti in župnik je zapisal: »Sedaj je cerkev Sv. Duha res v najboljšem in lepem stanju – vse kakor novo.« Takrat so jo zaradi italijanskega razdejanja tudi na novo blagoslovili.

Ruševine cerkve Svetega Duha – namesto »spomenika« revolucije na Trgu republike v Ljubljani bi moral stati takšen spomenik partizanom. FOTO: Ivo Žajdela

17. maja 1943 so cerkev Svetega Duha požgali partizani Dolomitskega odreda

Toda že čez dve desetletji jo je doletela še hujša nesreča. 17. maja 1943 so jo partizani Dolomitskega odreda požgali in od takrat je ruševina. Od opreme je domačinom uspelo rešiti le oltarno sliko Prihod Sv. Duha (binkošti), ki jo hranijo v božjepotni Marijini cerkvi na Planinski gori. Pred obnovo leta 2010 je bila v podružnični cerkvi sv. Roka. Podobo je za novo cerkev leta 1885 skupaj s sliko sv. Antona Puščavnika naslikal vrhniški nazarenski slikar Simon Ogrin. Leta 2021 so okolico Hriba očistili grmovja, kar omogoča dostop do cerkve Svetega Duha oziroma njenih ruševin.

Ruševine cerkve Svetega Duha – kdaj bodo dediči komunistov, ki jih danes spet na veliko častijo, in s tem njihove zločine, dali denar za obnovo? FOTO: Ivo Žajdela

Izseljenci so zbirali denar za obnovo, vendar ...

Domačin dr. Stanislav Matičič spomni, da je cerkev Svetega Duha na Hribu naša zgodovina, je naš duhovni spomenik in naša ara Božjega blagoslova. V zgibanki je pojasnil, da je imela župnija Planina v Združenih državah Amerike veliko domačih izseljencev prve generacije. Za vse te ljudi je bilo značilno, da so bogato podpirali svoje ljudi doma.

»Nekateri od teh so se, kot naš stari oče Jože, pozneje vrnili domov, večina pa jih je ostala tam. Andrejčkov Janez (Andrejčkove hiše v Lipljah zdaj ni več) in številni drugi so že konec šestdesetih let 20. stoletja v Ameriki zbrali znatna sredstva in jih namenili obnovi cerkve Svetega Duha v Planini. V času dr. Antona Strleta, danes svetniškega kandidata, pa so kar tri zaporedne ujme razdejale ostrešje cerkve Matere Božje na Planinski gori.«

Upokojeni nadškof dr. Anton Stres med pridigo. FOTO: Ivo Žajdela

Obnovili jo bomo za vse naslednje rodove

»Dr. Anton Strle je zato prosil ameriške darovalce, da bi sredstva, ki so jih zbrali, lahko porabili za nujno obnovo celotnega ostrešja in zidov cerkve na Planinski gori. Darovalci so privolili. S silnimi žrtvami dr. Antona Strleta, župljanov in romarjev so bila nujna dela takrat uspešno končana.

»Vmes je potem misel na obnovo cerkve Svetega Duha spet nekajkrat vzplamtela. Vendar je vse doslej obzidje čakalo. Pa ne bo več dolgo tako. Cerkev Svetega Duha v Planini bomo obnovili. Nikakor samo zase. Obnovili jo bomo za vse naslednje rodove, 'da ne bi duhovnega kruha stradali!'«

Ob 80. obletnici partizanskega uničenja cerkve Svetega Duha na gričku nad Planino je mašo daroval upokojeni nadškof dr. Anton Stres. FOTO: Ivo Žajdela

Prihaja čas, da zidovi oživijo

Kot meni planinski župnik Franc Maček se je misel o obnovi porodila tako v mimoidočih romarjih, ki so hiteli na Planinsko goro, kakor pri rojakih, ki jih je življenje razselilo po svetu in med dušnimi pastirji, ki jih je škof poslal v Planino. »Cerkev Svetega Duha je z denacionalizacijo znova postala last župnije. Vprašanje, kdaj bo obnovljena, tako čaka odgovor. Prihaja čas, da zidovi oživijo podobno kakor so v Žužemberku, v Grahovem, na Kureščku, na Šmarjetni gori in še kje.«

Pred štirimi leti je arhitekt Matjaž Meglič naredil natančni posnetek obstoječega stanja in izrisal načrte. Po končani obnovi zvonika župnijske cerkve in pokopališke kapele sv. Križa župljane Planine kot dobre gospodarje čaka »vzpostavitev v prvotno stanje« dediščine prednikov in razbremenitev neke preteklosti.

Valvasorjeva upodobitev Planine pri Rakeku (1679), cerkve Svetega Duha je na griču nad vasjo.

Tudi danes novi oblastniki Slovence delijo na »zmagovalce« in »poražence«

Po maši je bil kulturni program. Ugledni govornik France Cukjati je dejal, da je leto 1945 dokončno ustoličilo usodno razklanost slovenskega naroda in ga obsodilo – kot je bilo rečeno – na »permanentno revolucijo«, oziroma trajno sovraštvo. Že skoraj 80 let poslušamo zgodbo o »zmagovalcih« in »poražencih«, o tistih, ki so vredni vse dobrohotne pozornosti oblasti in o tistih, ki tega niso vredni. Po čudnem načelu, čudni pravici, da »zmagovalci« lahko počnejo s »poraženci« kar hočejo.

Danes obnovljena slika iz cerkve Svetega Duha v Planini. Od opreme je domačinom uspelo rešiti le oltarno sliko Prihod Sv. Duha – binkošti, ki jo je leta 1885 naslikal vrhniški slikar Simon Ogrin.

Tudi danes, po tolikih letih, se človeku zdi, da novi oblastniki tudi tiste, ki leta 1945 še sploh rojeni niso bili, prav tako delijo na »zmagovalce« in »poražence«. Razne proslave preteklih tednov dokazujejo, da ta nasilno povzročena razdeljenost naroda še vedno služi kot formula ohranjanja in negovanja sovraštva.

»Tako kot cerkev Sv. Duha je tudi slovenski narod še vedno v ruševinah,« je še dejal govornik.

Celoten govor Franceta Cukjatija lahko preberete v spodnji priponki.

Govor Franceta Cukjatija.doc