Kako nedeljsko mašo »narediti« za nujo?

Dobro je, da se zavedamo, da nas Jezus želi, vedno se nam želi pridružiti in se nam podariti. Ni treba, da smo popolni, brez greha.

Priprava je pomembna za vsako priložnost, tudi za mašo. Če se oblečemo v primerna in čista oblačila, bo to vplivalo na naše počutje in vedenje. Dan prej si preberimo berila in evangelij in o njih premišljujmo, da bomo pri maši laže razumeli prebrano in duhovnikove besede. Včasih je teže, če moramo nekam iti sami. Poskušajmo poiskati nekoga, ki bi nas k maši lahko spremljal, npr. prijatelja, ki redno hodi k maši, znanca ali družinskega člana.

Sodelujmo. Če radi pojemo, pojmo, odgovarjajmo skupaj z ljudstvom in počnimo to, kar počnejo drugi.

Včasih se zgodi, da ne gre vse po načrtu. Verniki so videti zdolgočaseni, zaspani, duhovnikova pridiga nas pusti prazne. Vendar pa je Kristus ne glede na vse vedno navzoč.

Tudi otroci so dobrodošli. Če bi radi sveto mašo prvič obiskali z otrokom, se ne obremenjujte, če vaš otrok joka.

Preden prejmemo obhajilo, povabimo Jezusa v svoje srce in se potrudimo, da bomo zbrani. Če že dolgo časa nismo bili pri maši, je dobro, da pred tem opravimo spoved.

Po maši – ne bežimo iz cerkve. Vzemimo si nekaj trenutkov in razmislimo o tem, kar smo doživeli.

Ne pričakujmo popolnosti. Včasih se zgodi, da ne gre vse po načrtu. Verniki so videti zdolgočaseni, zaspani, duhovnikova pridiga nas pusti prazne. Vendar pa je Kristus ne glede na vse vedno navzoč. Vedno si želi biti z nami, tudi če smo razočarani.

Kako pritegniti mlade družine?

Kotiček za otroke. Urejen je bodisi v cerkvi, kapeli ali v posebnem (zastekljenem) prostoru, ki pa je ozvočen, da otroci vsaj z enim ušesom lahko spremljajo mašo. V kotičku so največkrat mizice, stolčki, listi, barvice, pobarvanke, knjige in druga literatura s krščansko tematiko.

Tematske delavnice. V začetku maše gredo mlajši otroci z animatorji iz cerkve, kjer v ločenem prostoru ustvarjajo različne izdelke, ki jih nato prinesejo nazaj v cerkev in položijo na oltar pri darovanju.

Sodelovanje. Da otrokom čas hitreje mine, morajo sodelovati pri dogajanju. Že to, da sedijo v prvih vrstah, lahko vsaj nekoliko večjim pomaga, da laže spremljajo dogajanje. Za vključenost pa lahko poskrbi duhovnik z vprašanji med pridigo, se z njimi pogovarja. Tudi otroški in družinski zborčki so zelo popularni.

Kaj je lahko lepšega, kot po čudovitem obredu postati za nekaj trenutkov ob topli kavi ali čaju in spregovoriti z drugimi družinami in farani?

Trajanje in začetek maše. Hočeš nočeš, pri družinah z majhnimi otroki, je izredno pomembno tudi to, kdaj se maša prične, da so otroci (še) dovolj spočiti in da bo kosilo še vedno pravi čas na mizi. Dolžina maše pa je pomembna, verjetno ne toliko zaradi otrok samih, ampak zaradi staršev. Tričetrt ure je nekje tista meja, ki jo manjši otroci še zmorejo preživeti v dokaj mirnem ozračju in precej omejenem gibanju.

Družinski verouk. Ta ni neposredno povezan z mašo, se mi pa zdi odlična ideja. Verouk, kamor ne hodijo le otroci in starši, niso le taksisti, ampak gredo skupaj, morebiti delno le v ločene prostore in z različno globino obravnavane tematike, pomaga številnim krščanskim družinam.

Tematski večeri za družine. Lahko si na primer v soboto zvečer ogledamo risanko, film, predstavo, preberemo pravljico ali zgodbico, naslednji dan pri nedeljski maši pa duhovnik to temo »obdela« še pri pridigi.

»Posončimo« se pred Jezusom, mu prinesemo skrbi in prošnje ter se napolnimo z Njegovim mirom.

Druženje po maši. Kaj je lahko lepšega, kot po čudovitem obredu postati za nekaj trenutkov ob topli kavi ali čaju in spregovoriti z drugimi družinami in farani? In kaj je lepšega za otroke, ko si po (napornem) čakanju in sedenju lahko končno pretegnejo noge med tekom naokoli, zraven pa pojedo še kak piškot, zaradi katerega morda pri miru sedijo tudi pri maši?

Maše za mamice z majhnimi otroki. Mame se enkrat mesečno zberejo pri posebni maši, namenjeni prav njim. To je maša, kjer se lahko napolnijo z evharističnim kruhom, slavljenjem in spodbudnimi besedami, ne da bi jih skrbelo, ali bo njihov otrok koga motil. Nihče jih ne gleda postrani, če otrok čeblja, zajoka ali raziskuje. Pri maši za mamice je pač tako kot v vsakem domu z majhnimi otroki – živahno. In hkrati veselo!

Adoracija za mame in očete. »Posončimo« se pred Jezusom, mu prinesemo skrbi in prošnje ter se napolnimo z Njegovim mirom. Adoracija je v »tišini«, ki jo prekinja otroško čebljanje in odmevanje drobnih nog po cerkvenem tlaku. Za starše so ti trenutki neprecenljivi, saj z otroki težko vstopijo v kapelo, kjer vlada popolna zbranost in odmeva že rahel šepet. Z obiskom adoracije in maše pokažemo otrokom, koliko nam to pomeni in na kakšen način lahko pozdravimo Jezusa.

 Družine bodo prihajale in se vedno znova vračale tja, kjer se bodo čutile sprejete.

Sprejetost. Ne glede na to, koliko in kakšne dejavnosti za družine so organizirane v nekem župnijskem okolju, še vedno velja dejstvo, da bodo družine prihajale in se vedno znova vračale tja, kjer se bodo čutile sprejete. Sprejetost je tisti dejavnik, na katerega velikokrat pozabijo tako člani ŽPS, ki ure in ure premlevajo vprašanje, kako privabiti družine v cerkev, kot tudi duhovniki in ostalo župnijsko občestvo. Ta drža bi morala biti na prvem mestu v vsaki župniji.

Namesto sklepa

Otroke je potrebno pripeljati k Jezusu in jim dopustiti, da počasi spoznavajo, da smo skupaj del velikega Božjega občestva. S tem, ko otroka vodimo k maši, v skupno občestvo, le to pomagamo oblikovati. Otroci, ki jih starši danes vodijo k maši, bodo, upam, tisti odrasli kristjani, na katerih bo Cerkev stala v prihodnje. Ne morem pričakovati, da bo otrok v starosti petnajst ali več let sam dojel pomen oblikovanja tega občestva, če mu tega z zgledom do takrat nismo pokazali. Zato se mi zdi vedno bolj pomemben zgled veselja do tega, da smo pri maši udeleženi kot družina.

Vedno znova iščimo poti, kako se v vseh starostnih obdobjih približati Jezusu pri maši!

Sveti Avguštin je dejal: »Si prizadevate za velike reči? Začnite z najmlajšimi.« Maša ni spektakel. Pomeni srečati se z Gospodovim trpljenjem in vstajenjem. Zelo pomembno je vrniti se k temeljem. Ne pozabimo, maša je prav posebno znamenje Božje ljubezni in prednostna pot za srečanje z Njim. Vedno znova iščimo poti, kako se v vseh starostnih obdobjih približati Jezusu pri maši!

Članek je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes, 6/2021, reviji za pastoralo in evangelizacijo. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 5,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.