Ne, ni bila napaka – čeprav bi bralci morda pričakovali, da bi morali uporabiti dvojino, da so bili torej udeleženci povabljeni na (dva) pohoda (mariborskega in ljubljanskega), za leto 2024 prvič lahko uporabimo množino: Pohod za življenje bo namreč odmeval tudi v zahodni Sloveniji, natančneje v Kopru, in sicer v nedeljo, 22. septembra, ob 11. uri izpred Taverne. Pohod nam je predstavil vodja koprskih organizatorjev Martin Vuk (50).

Tudi v Kopru je danes veliko ljudi in družin, ki spoštujejo življenje in so sprejele večje število otrok.

Koper že zaradi svoje lege in tudi zgodovine velja za zelo liberalno, v političnem smislu pretežno levo usmerjeno mesto. Kako je v takem okolju zagovarjati dostojanstvo in nedotakljivost človeškega življenja od spočetja dalje?

V to okolje nas je Bog postavil z nekim namenom, ker ima načrt z nami. Ne smemo pozabiti, da je bil Koper v preteklosti tudi meniško mesto, prepojeno z molitvijo. Tukaj je delovalo veliko samostanov. Med njimi sestre klarise, ki so častile trn iz Kristusove krone. Pravijo, da so tako goreče molile, da je suhi trn, star 1500 let, zacvetel. V bivšem servitskem samostanu, ki je dal tudi svetnike, je kasneje delovala porodnišnica, kjer pa so žal opravljali tudi splave. Tudi v Kopru je danes veliko ljudi in družin, ki spoštujejo življenje in so sprejele večje število otrok. Vesel sem, da bomo končno tudi v Kopru imeli Pohod za življenje in s tem Koper zapisali na zemljevid mest v več kot 50 državah sveta.

Pomembno je širiti veselje do življenja po vsej Sloveniji.

Kaj so temeljni razlogi, da ste se osebno aktivno vključili v to pobudo? Za javno obrambo nerojenega življenja je namreč v sedanji prevladujoči miselnosti potrebna dokajšnja mera državljanskega poguma. Od kod ga črpate?

Najprej je treba resnično živeti svojo vero, da se upreš prevladujočim tokovom v družbi, ki niso naklonjeni družini in življenju ter mamam v stiski. Moč črpam iz evharistije in Božje besede. Kljub liberalnemu okolju in zahtevnemu delovnemu času imam možnost, da sem vsak dan pri maši. Odločili smo se, da bomo pričevali za življenje. Se zanj postavili. Radi imamo življenje. Bog nas je obdaril z otroki, mene in ženo s štirimi, za kar sva mu zelo hvaležna. Na tem svetu nismo samo za to, da bomo jedli, pili in uživali. Naša življenjska naloga je več kot to, tudi Pohod za življenje je taka naloga. Pomembno je širiti veselje do življenja po vsej Sloveniji. Po naravnih in Božjih zapovedih je treba ščititi nemočne, ki jim je nepravično vzeta pravica do življenja, ter pomagati mamam v stiskah. Pohod za življenje je priložnost, da naredimo nekaj dobrega, da sporočilo upanja in sprejemanja življenja pride do vseh ljudi. Prav je, da to možnost pričevanja za življenje dobijo tudi ljudje na Obali in okolici.

FOTO: Tino Mamić

Kako je pravzaprav dozorela pobuda za koprski pohod?

Ideja je prišla iz vodstva Pohoda za življenje. Na Obali so iskali ljudi, ki bi organizirali Pohod za življenje v Kopru. Prišli so tudi do mene. Ker prej niti nisem vedel, kaj je to Pohod za življenje, sem se odpravil maja v Zagreb na njihov pohod za življenje in imel sem kaj videti. Več kot 30.000 ljudi, vsi so bili enega srca! Prepevali so, izražali ljubezen. Ko je ta silna množica zapustila zagrebški trg, nisi našel ene smeti na tleh. Vse je bilo čisto. Tudi napisi na transparentih so se me dotaknili. Recimo: »Včeraj sem se rodil, a živim že devet mesecev.« Od takrat gorim za naš koprski pohod.

Vabimo vse, ne glede na veroizpoved in svetovni nazor. Vrednota življenja je skupna vsem ljudem.

Koga vabite nanj in kateri so temeljni razlogi, zaradi katerih naj bi ljudje, ki jim je mar za vsako življenje, prišli na pohod?

Vabimo vse ljudi dobre volje. Vse, ki imajo radi življenje. Vse, ki so hvaležni mamam in očetom, da so se lahko rodili. To, da smo bili rojeni, v zadnjih 50 letih v Sloveniji sploh ni samoumevno, saj v povprečju 30 % generacij otrok te sreče, da bi se rodili, ni imelo. Vabimo vse, ne glede na veroizpoved in svetovni nazor. Vrednota življenja je skupna vsem ljudem. Pridimo in vsem pokažimo, da je življenje lepo. Če naši starši ne bi tako razmišljali, nas danes ne bi bilo tu.

Kakšna je podpora krajevne Cerkve?

Imamo blagoslov našega župnika Primoža Krečiča. Naj navedem tudi našega škofa Jurija Bizjaka, ki je pred dvema letoma ob Pohodu za življenje dejal: »Splav je velika prevara in kruta zabloda. Splav pustoši in mori, jemlje veselje do življenja in ugaša svetlobo v očeh, odpihuje žar z obraza in toplino iz srca.«

Pohode za življenje z vsem srcem podpira tudi papež Frančišek.

Omenila sva že, da je Koper zelo liberalno mesto, seveda pa je tudi mesto, ki je na široko odprto v svet. In ta svet ni ravno naklonjen nerojenemu življenju. Evropski parlament je – sicer še v prejšnji sestavi – nedavno izglasoval resolucijo, ki predlaga vpis splava v Listino temeljnih pravic EU. Kako prvi koprski pohod za življenje vidite v tem širšem mednarodnem okviru?

V Kopru bomo prispevali svoj kamenček v mozaiku prizadevanj, da bi Slovenija in Evropa spoštovali življenje in da Evropski parlament ne bi sprejemal krivičnih odločitev v škodo nerojenih otrok ter mater in očetov v stiskah. Pohode za življenje z vsem srcem podpira tudi papež Frančišek, ki je ob pohodu v Rimu junija letos izrekel zahvalo organizatorjem za javno pričevanje o obrambi človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Zaželel jim je poguma za naprej, saj je »absolutno dostojanstvo človeškega življenja dar Boga Stvarnika predragoceno, da bi bilo predmet kompromisov in mešetarjenja«. Dodal je, da »ko pričujemo o lepoti življenja in družine, gradimo družbo, ki zavrača kulturo odmetavanja, kulturo smrti«.

Nerojeni otroci so bili predstavljeni kot skupek celic, kot nohti ali lasje, ki se lahko brez škode odrežejo. A danes znanost ta stališča postavlja na laž.

Na eni strani imamo prepričanje, ki pravi, da je splav »človekova pravica«, na drugi strani prepričanje, da je prav obramba nerojenega življenja neločljivo povezana z obrambo vsake druge človekove pravice. Kako tehtnico vendarle nagniti na to stran pravic nemočnih?

Če nimaš pravice do življenja, ti tudi vse ostale pravice nič ne pomagajo. To velja zame, za vas in za nerojene otroke. Je tako? Večinski mediji prinašajo kulturo uživaštva, egoizma, potrošništva, brezbrižnosti in smrti, mi pa hočemo pričevati mladim o lepoti življenja, družine, medsebojne pomoči, solidarnosti in pomoči. To so prave vrednote, ki prinašajo resnično srečo in veselje. Za vernike je še posebej pomembno, da spoštujemo Božje zapovedi, zapisane v Svetem pismu. Božja zapoved pravi: Ne ubijaj. Božja zapoved tudi pravi: Spoštuj očeta in mater! O smrti nerojenih otrok v Sloveniji dolgo niti govoriti nismo smeli. To je bila tabu tema. Celo žalovanje mater za svojimi umrlimi nerojenimi otroki je bilo nezaželeno. Nerojeni otroci so bili predstavljeni kot skupek celic, kot nohti ali lasje, ki se lahko brez škode odrežejo. A danes znanost ta stališča postavlja na laž. Sedaj se ve, da je nerojeni otrok človek. Lahko ga vidimo v maminem trebuhu, slišimo bitje njegovega srca. Znanstveno dokazano je, da nerojen otrok od najzgodnejše dobe čuti ugodje, bolečino, celo strah. Nerojen otrok ima od 6. tedna že srce, ki bije. Pohod za življenje je tudi ozaveščanje o teh znanstvenih dejstvih. In seveda, da pokažemo sočutje in pripravljenost, da pomagamo mamam v stiskah.

FOTO: Tino Mamić

Zaradi nedavnega posvetovalnega referenduma o uzakonitvi medicinske pomoči pri samomoru bolnih in starih je v Sloveniji še vedno »v zraku« tudi to evtanazijsko vprašanje. Ali se ga boste dotaknili?

Celotno grozljivo idejo so vlada in največji mediji z zvitimi besedami zavili v celofan. To ni nobena pomoč. To je zastrupljanje bolnih in starejših, ne pa medicinska pomoč. Tudi zdravniki so v veliki večini proti medicinskemu zastrupljanju bolnih starejših. Ali niso oni tisti, ki najbolj vedo, kaj je medicinska pomoč? Zakaj jih vlada ne posluša?

Odločili smo se, da bo pohod na Gospodov dan, v nedeljo, 22. septembra. Po maši v stolnici, ki bo ob 10. uri, se pohod začne pri Taverni ob 11. uri.

Ena od slovarskih definicij besede pohod je »hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom«. Tudi Pohod za življenje dejansko ni tek na kratke razdalje, temveč pobuda, ki meri na večjo razdaljo in torej terja vztrajnost. Ali načrtujete, da bi prvi koprski pohod v naslednjih letih postal trajen javni glas najranljivejših brez glasu?

Računamo, da bo to prvi pohod, ki mu bodo sledili tudi drugi. Želimo si, da bi pohod prerasel v splošno gibanje, ki bi spreminjalo in odpiralo srca ljudi, posledično pa se bodo počasi spremenili tudi javno mnenje in politične odločitve. Odločili smo se, da bo pohod na Gospodov dan, v nedeljo, 22. septembra. Po maši v stolnici, ki bo ob 10. uri, se pohod začne pri Taverni ob 11. uri.

Pogovor je bil najprej objavljen v velikošmarenski dvojni številki Družine.