Po zgodbi o Juriju s Freudenberga in Zarji, domačem dekletu, njegovi nesojeni ljubezni izpred nekaj let, je kot nadaljevanje te zgodbe nastala zgodba o Srečnem hribu.

Pod obronki tega hriba pri Zrečah pod Pohorjem že več generacij živijo rodovi, ki jih domačini poznajo pod hišnim imenom Jakopiči.

Martinu Mrzdovnik, neumornemu zreškemu kulturnemu delavcu, se je zgodba porodila pred nekaj leti, ob pogledu na ohranjeno listino z gradu Freudenberg (Srečni hrib), katerega ruševine še vedno stojijo nedaleč od Mrzdovnikove domačije.

Listina iz 14. stoletja je bila pečatena z zanimivim motivom dveh rastlinskih listov v obliki srca, iz katerega so izpeljali tudi grb občine Zreče.

Pravljica o (božjepotni) Brinjevi gori

So Zreče dobile ime od sreče, po svojemu Srečnemu hribu, ali je to kraj porečja, obrečja ali zrečja, po območju, kjer je svojčas redno poplavljala Dravinja?

Čeprav je Mrzdovnikova zgodba o Srečnem hribu pred leti že doživela svojo filmsko obdelavo v kratkem (zelo) avtorskem istoimenskem animiranem filmu Konija Steinbacherja, je ob praznovanju kulturnega praznika v Zrečah leta 2020 zaživela tudi v slikarski uprizoritvi Igorja Cvetka s kamišibajem, papirnatim gledališčem v malem lesenem odru. Spet s prirejenim besedilom, primernim za to malo japonsko gledališko formo.

V slikanici Srečni hrib je integralno besedilo Martina Mrzdovnika. Slike iz Cvetkovee kamišibajske predstave o Srečnem hribu njegovo besedilo le »ilustrirajo«.

Pa se skupaj odpravimo na romarsko oziroma božjepotno Brinjevo goro.

Avtor slikanice Martin Mrzdovnik. Foto: Ivo Žajdela

Martin Mrzdovnik je aktivno vpet v številne kulturne dejavnosti v Zrečah

Martin Mrzdovnik, predsednik kulturno-umetniškega društva Vladko Mohorič Zreče, je bil do upokojitve zaposlen v nekdanjem podjetju Comet Zreče kot tehnolog.

Ves ta čas je bil aktivno vpet v številne občinske kulturne dejavnosti. Tako je sodeloval pri skoraj vseh knjižnih izdajah v občini Zreče po letu 1985, kot avtor pa se je podpisal pod knjige: Zreški talci, Zreški cerkveni pevci, Na Brinjevi gori zvon zvoni, Zreška kulturna dogajanja, Pri nas doma se je vedno pelo in Tihe rože Zdenke Serajnik.

Sodeloval je tudi pri obnovi Skomarske hiše (Jurij Vodovnik) in v njej že 20 let z ekipo vodi literarne večere.

Je avtor številnih kulturnih prireditev v občini Zreče in soavtor projektov, povezanih z njeno lokalno zgodovino (ozkotirna železnica, premogovniki, gradovi in sledovi preteklosti na Brinjevi gori ...). Aktivno sodeluje tudi v župniji Zreče.

Arheološka in božjepotna Brinjeva gora nad Zrečami. Foto: Ivo Žajdela

Igor Cvetko, etnomuzikolog in ilustrator

Igor Cvetko, magister etnomuzikologije, avtor knjige Jest sem Vodovnik Jurij o slovenskem ljudskem pevcu, ki je živel med letoma 1791 in 1858 (1988). Je raziskovalec glasbene tradicije Slovencev (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU), kustos za duhovno kulturo (Slovenski etnografski muzej), lutkar (Gledališče Zapik, skupaj z Jeleno Sitar), ilustrator in avtor številnih knjig o slovenskem otroškem izročilu.

V zadnjem času se veliko posveča tudi kamišibaju, pripovedovanju ob slikah v malem lesenem odru, zanimivi japonski gledališki obliki.

Je iniciator kamišibaja v Sloveniji in ustvarjalec številnih avtorskih kamišibajev. Za svoje znanstvene in umetniške dosežke je leta 2014 prejel prestižno Štrekljevo nagrado za življenjsko delo.