Avtorica Erika Jazbar s knjigo o Martinu Krannerju. FOTO: Ivo Žajdela

Pri založbi Mladika v Trstu je izšla knjiga S Svetimi Višarjami v srcu. Kot avtorja so podpisali prof. Martina Krannerja (Žabnice, 1918–Pevma, 2017), uredila pa jo je goriška časnikarka in publicistka Erika Jazbar. Njena krstna predstavitev naj bi bila v okviru 35. Romanja treh Slovenij 6. avgusta 2023, na Svetih Višarjah, vendar so zaradi slabega vremena morali srečanje odpovedati.

Erika Jazbar je delala obsežne pogovore z Martinom Krannerjem

Knjiga predstavlja osmi zvezek zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je pri Mladiki posvečena spominom, razmišljanjem in pričevanjem Slovencev po svetu. V tem smislu se Martin Kranner, kot pojasnjuje urednik zbirke Ivo Jevnikar, razlikuje od ostalih avtorjev te zbirke. Bil je sicer dvakrat begunec. Najprej se je družina izpod Svetih Višarij preselila v ljubljansko okolico, po vojni pa se je iz političnih razlogov vrnila v sedanje zamejstvo, vendar je obakrat obstal na slovenski zemlji. Knjiga se razlikuje od ostalih v omenjenem nizu tudi po tem, da jo sestavljajo zapisi vrste obsežnih pogovorov, ki jih je Erika Jazbar imela s prof. Krannerjem v letih od 2013 do 2016, objavila pa jih je v goriškem Novem glasu in tržaški Mladiki. Temu je dodala nekaj referatov in člankov, ki jih je napisal sam Kranner za Novi glas, revijo Zaveza in zbornika o Ernestu Tomcu in Lambertu Ehrlichu.

Ko je 15. novembra 1997 Nova Slovenska zaveza na ljubljanskih Žalah postavila nov nagrobnik na (praznem) grobu dr. Lamberta Ehrlicha, je bil govornik tudi Martin Kranner, ki je rojaka izpod Svetih Višarij dobro poznal. FOTO: Ivo Žajdela

Dobre stike je imel z žabniškim rojakom dr. Lambertom Ehrlichom

Če k temu dodamo še bogato fotografsko gradivo iz Krannerjevih družinskih albumov, dobimo zelo zanimivo podobo dolgega, velikokrat težkega obdobja, ki ga je moral ta katoliški javni delavec preživeti, a ga je tudi sooblikoval. Vzgojil se je pri mladcih, ki jih je v Ljubljani vodil prof. Ernest Tomec, a dobre stike je imel tudi z ožjim žabniškim rojakom dr. Lambertom Ehrlichom, ki je vodil stražarje. V vrtincu druge svetovne vojne in komunistične revolucije je bil odločno na protikomunistični strani. V Gorici je bil zelo dejaven na šolskem, verskem, kulturnem, publicističnem, političnem, vzgojnem in športnem področju.

Martin Kranner na srečanju treh Slovenij na Svetih Višarjah 4. avgusta 2002. Od leve: Janez Rihar, Stanko Janežič, škof Anton Stres in Martin Kranner. FOTO: Ivo Žajdela

Izjemno dragoceno pričevanje o življenju v predvojni in medvojni Ljubljani

V knjigi so objavili uvodni besedi urednika zbirke Iva Jevnikarja in urednice knjige Erike Jazbar, ki je na koncu objavila še svoja zapisa po Krannerjevi smrti. Vmes si sledijo trije veliki razdelki. Prvi je izjemno dragoceno pričevanje o življenju v predvojni in medvojni Ljubljani ter o dogodkih in osebnostih, ki so globoko vplivali na Krannerja in na slovensko družbo. Gre za komunistično nasilje nad Slovenci in na hude posledice, ki so jih doživeli mnogi. Druga skupina poglavij je posvečena delovanju na Goriškem, v njem izvemo veliko o dogajanju pred zdaj že mnogimi desetletji v zamejstvu, tretja pa družini.

Martin Kranner na Svetih Višarjah. VIR: knjiga

»Ko je Vaš sovaščan izpod Sv. Višarij Lambert Ehrlich ležal v krvi, ste bili tam«

Erika Jazbar je ob Krannerjevi smrti na pogrebu leta 2017 nanizala dovolj zgovorne in pomenljive misli, ki so enako aktualne tudi šest let kasneje. Poglejmo jih nekaj.

»Glavnina prisotnih ceni Vaše delovanje na športnem področju. Najbolj zanimiva pa so leta, ko ste v predvojni in medvojni Ljubljani delovali v Katoliški akciji oz. pri mladcih. Bili ste jih primorani zapustiti, ker ste se med vojno odločili za angažirano držo s Slovensko legijo, ki je bila ilegalna organizacija Slovenske ljudske stranke, bili ste v obveščevalni službi slovenskega domobranstva, ki je sodelovala tudi z zavezniki ter skoraj leto dni v zaporu gestapa.

Spoznali ste ključne protagoniste tistega časa. Ko je Vaš sovaščan izpod Sv. Višarij Lambert Ehrlich ležal v krvi, ste bili tam; v Unionski dvorani ste poslušali Edvarda Kocbeka; v Poljčah Antona Korošca; škofu Gregoriju Rožmanu ste na Koroškem ponudili, da bi se z Vami umaknil v Italijo; še prej ste s hriba gledali, kako vračajo slovenske fante iz Vetrinja v smrt.«

Martin Kranner v uniformi kot vaški stražar zaradi komunističnega nasilja leta 1942.
VIR: knjiga

»Gre za leta, ki so povsem pozabljena, neraziskana ...«

»V Gorici ste si ustvarili družino in v težkih povojnih letih odigrali pomembno vlogo pri gradnji našega organiziranega življenja: od prosvete do skavtizma, športa, politike, verskega življenja. Žarišče je bilo na Placuti, kjer ste pred poroko tudi živeli – v podstrešni sobici skupaj s Poldetom Kemperletom. Gre za leta, ki so povsem pozabljena, neraziskana, v njih nastopajo protagonisti, ki niso več del naše zavesti, pa čeprav so bili to možje, ki so si v nemogočih razmerah upali marsikaj, bili so proti toku in neuglašeni z utečenimi vsebinami. Te utečene vsebine so danes po desetletjih poslušanja le ene violine in molčanja ostalega orkestra prevladale. Izročilo tistih povojnih let, ki ste jih soustvarjali, se je porazgubilo. K prekrivanju in pozabi tega izročila so pripomogli in še danes pripomorejo pisci, raziskovalci, mediji, družbeni akterji.

Martin Kranner z otroci: Marjanom, Markom in Marjeto, pred približno desetimi leti. VIR: knjiga

»Bili ste človek jasno profilirane ideologije ...«

»Bili ste človek jasno profilirane ideologije, ki je niste skrivali, gledali drugam, se ukvarjali z neproblematičnimi vsebinami, zato da ne bi prišla na dan. Ko je v sedemdesetih letih v naši demokratični skupnosti prevladala mehkejša oblika pristopa do matičnega režima, ste zapustili našo politiko in družbeno angažiranje. Ostali ste dejavni na športnem področju, kot športni pedagog, profesor in organizator, tudi med italijanskimi someščani.«

Urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar s knjigo o Martinu Krannerju. FOTO: Ivo Žajdela

»Zgrešeni strani se niste nikoli odpovedali. Tudi v javnosti ne.«

»Na svoji poti ste spoznali izjemne osebnosti, bili protagonist ali pričevalec dogodkov, ki jih danes ne doživljamo več. Bili so zgodovinski. Zgodovinske so bile osebnosti, ki ste jih srečali na svoji poti. Če to primerjam s puščobo, človeško in družbeno, ki jo srečujemo danes ob vsakem koraku, Vam zavidam marsikaj. Pa čeprav Vam ni bilo lahko tu na Primorskem, kjer ostajaš, če se ne odpoveš nekaterim vsebinam, pristopom, izbiram, – hočeš nočeš – na obrobju, osamljen, na zgrešeni strani. Tej – z vidika splošnega javnega mnenja pri nas – zgrešeni strani se niste nikoli odpovedali. Tudi v javnosti ne.«

Članek v goriškem Novem glasu ob 90-letnici Martina Krannerja,
6. novembra 2008.

Prepričevali so jo, naj grem raje iskat druge sogovornike in teme

»V zadnjem petletju sva pripravila niz desetih daljših intervjujev, ki so nastajali počasi, za vsakim besedilom je več mesecev piljenja, iskanja pravilnih besed, pozornosti do poudarkov, pa tudi velikega spoštovanja do slovenskega jezika. Ob vsaki objavi se je našel kdo, ki me je skušal na včasih prijazen, včasih tudi manj prijazen način prepričevati, naj grem raje iskat druge sogovornike in druge teme. No, z Vašo pomočjo sem spoznala dinamike, ki so glavnini zamejcev v današnjem času tuje, zaradi tega tudi ne razumejo preteklega in posledično sedanjega dogajanja v matici in v zdomstvu ter se s tako lahkoto oddaljujejo od izvira, t. j. od matičnega duhovnega utripa, kar je za manjšinsko skupnost pogubno.«

Knjižna zbirka tržaške Mladike Zapisi iz zdomstva. FOTO: Ivo Žajdela