Martin Golob o evtanaziji
Martin Golob o evtanaziji
Poglejmo na Kristusa. Božji Sin je sprejel trpljenje. Lahko bi ga odklonil. Lahko bi se odločil, da za človeka ne bo trpel. Lahko bi rekel: »Oče, zakaj ravno jaz?« Devica Marija, ki jo imamo tako radi, je tudi zelo trpela. Tudi ona bi se lahko drugače odločila … Pa se ni. Odločila se je, da bo sprejela trpljenje v vsej ljubezni in hodila križev pot s svojim sinom.
Nešteta množica mučencev je trpela in zmaga v vztrajni hoji za Kristusom jih je pripeljala do venca nebeške slave. Trpljenje je del našega življenja in je posledica tega, da nismo v raju. Trpljenje je posledica kaosa človeškega greha in zla.
Ko sta se gradili naša župnija in naša župnijska cerkev, ni šlo brez trpljenja. Trpljenje v šikaniranju, nešteto odpovedovanja, darovanja, Bogu darovanja za svetost in Božje življenje vernikov. Naše župnije ne bi bilo, če ne bi na stotine faranov darovalo sebe, sprejelo križ in ga nosilo za Jezusom. Le seme, ki umre samemu sebi, lahko rodi čudovito življenje.
Trpljenje je posledica kaosa človeškega greha in zla.
Danes nas svet vodi, da trpljenje umaknemo. Človek trpi, dajmo mu injekcijo. Ne splača se, da mamo ohranjamo pri življenju. Je eno samo trpljenje. Nato pa se uporabi v celofan zavita beseda smrt. Nikoli vam ne bom rekel, kako morate voliti. Nikoli vam ne bom rekel, da smo kristjani proti evtanaziji. To mora kristjan vedeti. Le Gospodar življenja – Bog je tisti, ki odloča o življenju in smrti. Mlajši pa smo odgovorni, da umirajočemu stojimo ob strani, ga tolažimo, mu izkažemo spoštovanje, vso dolžno ljubezen ter ob njem molimo. Trpljenje mame je mnogokrat povezalo celotno družino. Sprte brate pa je spravilo v pravo družinsko povezanost. Trpljenje, starost, smrt, bolezen, onemoglost, vse to je proces, ki naj ostane naraven in vzemimo to kot del našega življenja. Človek, ne bodi napuhnjen.
Ko smo že pri trpljenju ... koliko trpljenja prinesejo odvisnosti! Med nami je vse preveč odvisnosti od alkohola in drog. Po nekih podatkih se strahotno veliko mladih poslužuje pomirjeval. Sedaj pa jim dajmo, da bodo v miru lahko uživali tudi konopljo. Kaditi ni zdravo, a legalizirajmo nekaj, kar gotovo lahko vodi v hudo odvisnost, žalost, pekel. Komune z odvisniki so vedno bolj polne, med nami pa je vprašanje o legalizaciji konoplje. Kristjan je za zdrav slog življenja. Življenja se veseli in ga uživa kot Božji dar. Svojega življenja si ne lasti in ga ne utaplja. Življenje sprejema v veliki hvaležnosti in odgovornosti.
Trpljenje, starost, smrt, bolezen, onemoglost, vse to je proces, ki naj ostane naraven in vzemimo to kot del našega življenja.
Ko nas bodo vprašali glede evtanazije in legalizacije konoplje, se najprej vprašajmo, ali smo kristjani ali ne. Če smo kristjani, potem je odgovor vedno življenje. Ve pa naj se, da so stiske zelo različne in hude. Vidim in slišim, koliko različnih stisk obstaja in v njih marsikdaj človek posega po skrajnih rešitvah. V takih primerih vas prosim, da se obrnete na župnijo, državo, sosede in prijatelje ter različne institucije. Ni sramotno prositi za pomoč. Vsi skupaj pa imejmo odprte oči za stiske drugih in molimo drug za drugega.