Sveti Martin je mnogo več kot nekdo, ki bi ga povezovali le z vinom, saj ima številne vrline. Sprva je bil vojak, okrog leta 372 pa je postal škof v Toursu v današnji Franciji. Ne glede na poklic, ki ga je opravljal, je bil vedno blizu ljudem, zlasti najšibkejšim.

Čeprav sv. Martin nima posebne povezave z gojenjem trte, se mu po izročilu vendarle pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji. A bistvo martinovanja ni popivanje, v pogovoru za spletno Družino med drugim pravi Martin Golob, župnik v Grosupljem, na Lipoglavu in Polici.

Gospod Golob, sv. Martin je že kot otrok spoznal krščanstvo in se pri 10 letih odločil za vstop v katehumenat. Ste tudi sami že zgodaj odkrili Božji klic, da želite slediti Jezusu?

Žal tako zgodaj ne. Sem pa rad bil v Jezusovi družbi in aktivno sodeloval v Župniji Šmartno pri Litiji. Pa tudi doma smo se ravnali po krščansko. Vsaj trudili smo se.

Prav kmalu bodo v posebni knjigi z naslovom Na spletni prižnici zaživeli vlogi, nagovori, pridige in medijski nastopi župnika Martina Goloba. Knjigo, ki je izšla pri založbi Družina, lahko ob ugodnejšem prednaročilu najdete tukaj.

Sveti Martin je sprva opravljal vojaško službo. Najpogosteje ga uprizarjajo, kako še kot vojak deli plašč z beračem. Kako vas ta njegova drža nagovarja, saj je znano, da je bil zelo blizu revežem? Kako sami skušate posnemati njegov zgled?

Sam sem zelo rad v družbi starejših in tudi otrok. Rad sem s preprostimi in neposrednimi ljudmi. Pri sv. Martinu me nagovarja zlasti njegova dobrodelnost. V tem mu skušam biti podoben.

FOTO: Osebni arhiv

Pri ljudeh je bil zelo priljubljen zaradi skromnosti. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Če bi bili vi škof, bi bili še naprej tako dejavni na spletu?

Verjetno se ne bi spreminjal, če bi bil škof. Ne bi se želel v tem smislu spremeniti, da bi postal nekdo, kar v resnici nisem. Še naprej bi bil dejaven na tak način kot sem zdaj. Verjetno še kaj bolj, saj mora škof biti viden.

Sv. Martin se je rodil leta 316 ali 317 po Kr. v rimski provinci Panonija, to je na ozemlju današnje Madžarske. Oče je bil rimski vojak in je svojemu sinu dal ime Martinus, kar v prevodu pomeni ´mali Mars`, v čast bogu vojne Marsu.

Čaščenje svetega Martina je na Slovenskem razširjeno zlasti na vinorodnih območjih. Sveti Martin namreč na današnji dan iz mošta naredi vino. Ponekod se to lahko sprevrže v pijančevanje, kar ni v skladu z načeli, po katerih je živel sv. Martin. Kako bi on gledal na to?

Res je, namen svetega Martina ni popivanje. Podobno kot advent nima nobene povezave z veselim decembrom, kot ga poznamo danes. Tako tudi sv. Martin nima nobene povezave s popivanjem. Sv. Martin je zavetnik vinarjev zato, ker ravno v tem času mošt dozori v vino. Imamo pa svetega Martina zelo radi. Čudi me, da je po 1600 letih spomin nanj tako živ. Saj je enako popularen kot sv. Miklavž.

V preteklosti se je več parov poročilo prav okrog martinovega. Ali tudi vi v tem obdobju poročite kakšen par? Kakšno popotnico bi novodobnim zakoncem dal sv. Martin?

V tem času nimam nobene poroke. To je bilo včasih, ko ljudje niso toliko gledali na vremenske temperature. Fantu in dekletu, ki bi se poročila, pa bi sv. Martin rekel, naj se v življenju trudita z vsakodnevnim odnosom ustvariti čim več vina ljubezni.

Vsem Martinom in Martinam, ki danes godujejo, iskreno čestitamo in jim želimo obilo Božjega blagoslova.