Zavetnik: več mest in škofij, črncev oz. mulatov, revežev, frizerjev, loterije in zmagovalcev na loteriji, javnega zdravja, javnih in državnih šol, televizije, socialne pravičnosti, priprošnjik proti podganji in mišji nadlogi, (v Limi) zavetnik domačih živali. V mnogih deželah je tudi zavetnik bolniških strežnikov, ranocelnikov in zdravnikov.

Atributi: križ, rožni venec, spokorniško orodje, košara z mišmi, metla

Martin je že od otroštva trpel zaradi svojega porekla, veliko zmerljivk in poniževanj je moral prestati tudi v samostanu, kamor je kot preprost laiški brat lahko vstopil le po naklonjenosti redovnega predstojnika. Zaradi požrtvovalnega dela z bolniki in ranjenci je zaslovel že pred vstopom v samostan, pa tudi samostan je kmalu postal kraj, kamor so se zatekali pomoči potrebni in obupani, da bi pri njem dobili nasvet in pomoč. Martin je v bolnišnico spremenil tudi hišo svoje sestre, kasneje pa je v mestu pod njegovim vodstvom delovala še sirotišnica, kuhinja za reveže in številne druge dobrodelne ustanove.





Ime: Izhaja iz latinskega imena Martinus, to pa je izpeljanka iz Martius ali Marcialis, ki pomeni »Martov, pripadajoč bogu vojskovanja Martu«.

Rodil se je 9. decembra 1569 v Limi v Peruju,

umrl pa 3. novembra 1639 prav tako v Limi.

Družina: Bil je nezakonski sin Juana (Janeza) de Porresa, španskega viteza iz Burgosa, in temnopolte matere Ane Velazquez. Imel je še sestro Ivano.

Zavetnik: Je zavetnik več mest in škofij, črncev oz. mulatov, revežev, frizerjev, loterije in zmagovalcev na loteriji, javnega zdravja, javnih in državnih šol, televizije, socialne pravičnosti, priprošnjik proti podganji in mišji nadlogi, (v Limi) zavetnik domačih živali. V mnogih deželah je tudi zavetnik bolniških strežnikov, ranocelnikov in zdravnikov.

Izobrazba: Zaradi revščine in rasne zaznamovanosti se ni mogel šolati, zato pa si je pri brivcu in kirurgu Mateju Pastorju pridobil veliko znanja in izkušenj kot ranocelnik in lekarnar.

Skupnost: Pridigarski red dominikancev je v Toulousu leta 1215 ustanovil sveti Dominik Guzman, Španec. V Sloveniji imamo dominikance v Žalcu in Petrovčah.

Čudeži: Že za časa življenja so mu pripisovali različne čudežne moči zdravljenja in vedenja, imel naj bi sposobnost sporazumevanja z živalmi, bilokacije in lebdenja v zraku. Med molitvijo je njegovo celico napolnila posebna svetloba.

Kreposti: Potem ko je ves dan stregel bolnikom in ranjencem, je noč pogosto prebil v molitvi in pokori. Spal je le dve, tri ure, se veliko postil, mesa pa sploh ni užival.

Upodobitve: Na vseh upodobitvah je prikazan kot mulat v redovni obleki dominikanca z različnimi atributi: križ, rožni venec, spokorniško orodje, košara z mišmi, metla. Na mnogih upodobitvah deli hrano revežem ali neguje bolnike. Obstaja tudi njegov avtentični potret.

Grob: Ob smrti so ljudje trumoma prihajali v njegovo celico, da bi ga še enkrat videli. Vsak si je kot relikvijo odrezal majhen košček njegovega habita, tako da so ga morali kar trikrat preobleči. Pokopali so ga na samostanskem pokopališču; ko so ga po 25 letih izkopali, je bilo njegovo truplo popolnoma ohranjeno.

Beatifikacija: 29. oktobra 1837 ga je papež Gregor XVI. razglasil za blaženega, 6. maja 1962 pa Janez XXIII. za svetnika.

Goduje: 3. novembra.

Splet: www.martindeporres.org