Zavetnik: Nima posebnega patronata.

V času, ko je Martin še deloval v Carigradu, je cesar Konstans II. izdal dekret Typos, s katerim je prepovedal vsako obravnavanje vprašanja o eni ali dveh voljah v Kristusu. S tem se je postavil na stran krivovercev, zato je Martin, ko je bil izvoljen za papeža, pretrgal z dotedanjo tradicijo in ni zaprosil za cesarjevo potrditev. To in pa sklic sinode vzhodnih škofov v lateranski baziliki, ki je odločno zavrgla vse cesarske verske odloke, je papežu nakopala cesarjevo jezo in maščevanje. Dal ga je prijeti, mučiti in izgnati. Zaradi smrti, ki je nastopila kot posledica tega hudega trpljenja, ga prištevamo med mučence.


Ime: Izhaja iz latinskega imena Martinus, to pa je izpeljanka iz Martius ali Marcialis, ki pomeni »Martov, pripadajoč bogu vojskovanja Martu«.

Rodil se je okoli leta 600 v mestu Todi v Umbriji v Italiji,

umrl pa 16. septembra 655 v Hersonu na polotoku Krim v Ukrajini.

Družina: Bil naj bi plemenitega rodu, odličen študent, kaj več pa o njegovi mladosti ne vemo.

Sodobniki: cesarja Konstantin III. in Konstans II., sv. Maksim Spoznavalec.

Služba: V Rimu je slovel kot kreposten in učen duhovnik, zato ga je papež Teodor poslal za svojega apokriziarija (nuncija) v Carigrad.

Pontifikat: 21. julija 649 je postal 74. papež in to ostal kljub temu, da je polovico svojega pontifikata preživel v izgnanstvu.

Prednik: Teodor I. (642–649).

Naslednik: sv. Evgen I. (654–657).

Kreposti: Bil je znan po svoji dobrodelnosti, skrbi za uboge in ponižnosti.

Krivoverstvo:Boril se je proti monoteletizmu, ki je učil, da je v Kristusu samo ena volja, božja, človeška pa ne. Poleg tega je odločno nastopil proti cezaropapizmu, ko so cesarji s svojimi odloki samovoljno posegali v izrazito verska vprašanja.

Obtožba: Obtožili so ga veleizdaje, da se je polastil rimske škofije, sprejel krivoverske nauke in pošiljal denar Saracenom in tako sodeloval z muslimani.

Izgnanstvo: Odpeljali so ga v Carigrad, ga tam zaprli v ječo, javno sramotili, mučili in poniževali. Kasneje so ga odpeljali v Herson na Krim, kjer je v nekaj mesecih shiral zaradi lakote in posledic prestanega mučenja.

Dela: Ohranjenih je sedemnajst njegovih pisem, v katerih večkrat potoži nad prijatelji, ki mu niso stali ob strani.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Več njegovih upodobitev je na Zahodu. Največkrat je upodobljen kot papež s tiaro, z denarjem ob sebi ali v zaporniški celici.

Grob: Najprej so ga pokopali v Hersonu v Marijini cerkvi Blaherne, kasneje so relikvije prepeljali v Carigrad, od tam pa v Rim, v cerkev svetega Silvestra in Martina.

Goduje: 13. (ponekod tudi 14.) aprila, prej pa 12. novembra.