V desetem poglavju Lukovega evangelija beremo: »Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10, 38-42).

O odlomku, ki daje misliti mnogim ženam in materam, smo se pogovarjali z Anjo Kastelic, posvečeno sestro v Bratstvu Veselje evangelija.

Ali je v resnici tako, kot si navadno razlagamo ta odlomek? Da se je potrebno odločati med tem, ali sem Marta ali Marija? Med skrbjo za dom in časom za Boga?

Ta odlomek navadno beremo klasično dualistično: ali Bog ali jaz; ali umazana posoda, ki me ča...