Kar se v izločilnih bojih ni posrečilo Španiji in Portugalski, že prej v skupinskem delu pa tudi ne Hrvaški in Belgiji, se je sinoči Franciji: zatresla je mrežo Maroka, ki se je na tem turnirju proslavil z zares granitno obrambo. In če je v štirih dvobojih s favoriziranimi evropskimi reprezentancami vratar Bono (Yassine Bounou) svojo mrežo ohranil nedotaknjeno, pa je moral sinoči poklekniti že zelo zgodaj.

Že v peti minuti

V peti minuti ga je namreč na hrbet poslal Theo Hernandez, ki je v 12. nastopu v majici z državnim grbom prispeval šele drugi zadetek. V živahni igri do odmora se je na vsaki strani po enkrat zatresel še okvir vrat, francosko zmago pa je, ko se je tekma že počasi nagibala h koncu, v 79. minuti s svojim reprezentančnim prvencem potrdil rezervist Randal Kolo Muani, ki je na zelenico pritekel tik pred tem.

Četrtič v finalu

Francija se je še četrtič v zadnjega četrt stoletja prebila v finale SP. Dvakrat je bila v njem uspešna, leta 1998 je pred domačim avditorijem s 3:0 odpravila Brazilijo (tedaj je bil kapetan zdajšnji selektor Didier Deschamps), pred štirimi leti pa je bila v Rusiji s 4:2 boljša od Hrvaške, medtem ko ji je leta 2006 v Nemčiji spodrsnilo in je morala premoč priznati Italijanom, vendar pa šele po streljanju enajstmetrovk.

Katarci in vsi Arabci dihajo z Marokom

Poraz Maroka je veliko večino navijačev na štadionu pahnil v globoko žalost. Kot nam je v pogovoru potrdila tudi v Katarju živeča Slovenka Martina Jakob Emeršič, v izločilnih bojih »Katarci vključno z vsemi Arabci dihajo z Marokom, saj je to prva arabska država, ki se je prebila tako daleč«. Ali bo za nameček postala tudi prva s kolajno s svetovnih prvenstev, pa bo jasno po malem finalu v soboto.

Še drugič s Hrvati

V njem se bodo ob 16. uri (finalni veliki spopad Lionela Messija in Kyliana Mbappeja bo dan pozneje ob isti uri) Maročani že drugič na turnirju pomerili s Hrvati, v prvem medsebojnem obračunu pred skoraj mesecem dni se mreži nista zatresli. »Igralcem sem dejal, da sem ponosen nanje. Tudi Maroko in ves svet sta ponosna nanje,« je po polfinalnem porazu poudaril maroški selektor Walid Regragui.

Veliko čustev in ponosa

»Želeli smo ohraniti sanje Maročanov. Zadovoljni smo z doseženim, toda čutili smo, da bi šli lahko še dlje. Majhni detajli pomagajo pravim prvakom zmagovati. Dobro smo predstavljali našo državo in našo celino,« je dodal Regragui, ki je tako doživel šele prvi poraz na maroški klopi. Francoski selektor Didier Deschamps pa: »Veliko je čustev in ponosa. Ni lahko biti mesec dni skupaj. Čaka nas še zadnja stopnička.«