V prihajajočih dneh bo priložnosti za obdarovanje še veliko. O tem, kako naj se medsebojno obdarujemo, kako naj kvalitetno preživimo adventni čas, ter tudi o tem, kakšne spomine ima na praznične dni on sam, smo se pogovarjali s salezijancem Markom Suhoveršnikom. 

Kot salezijanec ima Marko Suhoveršnik veliko opravka z družinami in otroki. Krmarjenje med potrošniško mrzlico in navajanjem otrok k skromnosti je »izziv za starše in družine, saj vse kliče k potrošnji in porabništvu. Zunanji blišč hitro zaslepi notranje razpoloženje in pripravo. Zato je včasih potrebno krepko zaplavati proti toku potrošniške reke. Hvala Bogu, da se mnogi vračajo k skromnosti priprav na praznike s tem, da si vzamejo čas in pripravijo darila, voščilnice, okraske, pa tudi sladke dobrote sami ali v družinskem krogu.«

Čas, ki bi ga namenili tekanju od trgovine do butika, se tako spremeni v čas za družino, za medsebojno druženje. 

»Otroci so spontano naravnani k dobrodelnosti« 

V adventu poteka veliko dobrodelnih akcij, h katerim so povabljeni tudi otroci. Mnogi so sicer prepričani, da so današnji otroci razvajeni in imajo »vsega preveč«, a vendar znajo tudi otroci na pomoč priskočiti tistim, ki imajo manj od njih. 

»To je predvsem odvisno od njihovih staršev,« je prepričan Suhoveršnik. »Otroci so spontano naravnani k pomoči, druženju, prijateljevanju, če pa starši in vzgojitelji odpovedo, niso krivi otroci sami. Prav je, da jim razložimo pomen pomoči, odpovedi in dobrodelnosti ter jih uvajamo v taka dejanja tako doma kot v določeni skupnosti ali občestvu vernikov.« 

Tudi duhovna hrana pripomore k umiritvi in usmeritvi k pravemu razlogu adventne priprave na božič. Zbiranje ob prižganih adventnih svečkah, molitev, kakšna pesem – vse to pomaga, da se od zunanjega kiča usmerimo k bistvu in tako pripravljamo skromen, a topel in prijeten prostor Kralju, ki prihaja.

Mnogi starši (pa tudi tete, strici, babice in dedki) v teh dneh obdarijo otroke, predvsem z igračami in sladkarijami. Vendar je potrebno biti tudi pri izbiri darila nekoliko pazljiv, da ne posegamo zgolj po nepotrebni navlaki. »Na misel mi najprej pride dobra knjiga, ki govori o dobroti, lepoti, o božiču, veri in prijateljstvu z Jezusom. Čeprav je čas pandemije in omejitev, tudi kakšen varen obisk ne bo odveč, skupna igra ali kramljanje, konec koncev ogled dobrega (nikakor ne "pocukranega" ali "zamerikaniziranega") filma na temo vrednot božičnih praznikov,« nam svetuje Marko Suhoveršnik. 

Pripravimo prostor Kralju, ki prihaja. FOTO: Tatjana Splichal.

Ob koncu pogovora smo našega sogovornika vprašali še, kakšni so njegovi otroški spomini na praznične decembrske dni. »V naših mladih časih je "Miklavž nosil". Tudi kakšno pismo sem mu napisal. Seveda ni šlo brez parkeljnov, ki so okoli hiše rožljali s težkimi verigami, da sem se skril v majhno odprtino pod krušno peč v dnevni sobi in le stežka so me zvabili nazaj ven,« se spominja. 

»Adventnega venčka tedaj nismo delali. Smo pa skušali pravočasno nabrati mah za jaslice, da ni prej zapadel sneg. Kakšno leto nas je prehitel in smo šli z lopato v gozd ter odkopavali sneg, da bi našli nekaj mahu. Kakšnega drugega obdarovanja ni bilo, razen da smo zbirali ovčke za udeležbo pri sveti maši. Najbolj pridne ministrante je župnik obdaroval tudi z drugimi jasličnimi figuricami, tako da smo v nekaj letih sestavili cele jaslice,« zaključi svoje spomine salezijanec Marko Suhoveršnik.