Kot je dr. Marko Štepec pojasnil, naslov knjige Življenje v zaledju soškega bojišča, ki je nastala na podlagi rahlo prirejene in skrajšane doktorske disertacije z naslovom Vpliv vojne na življenje civilnega prebivalstva v slovenskih deželah 1914–1918, ki jo je zagovarjal leta 2019, potrebuje vsebinsko, geografsko in kronološko pojasnilo.

V ospredju imamo ves čas civilno prebivalstvo

Vsebinsko se v knjigi ukvarja z družbenimi vplivi vojne, ki je spreminjala ustaljene življenjske navade, uveljavljene predstave in življenje civilnega prebivalstva. Pri tem pušča ob strani ožjo problematiko bojišč, vojaških enot in vojaškega življenja. V ospredju imamo ves čas civilno prebivalstvo, ki po odhodu vojske na bojišča ostaja v zaledju, se srečuje z militarizacijo in drobnimi spremembami, ki vplivajo na življenje posameznikov. Tako se odpira pogled na navidezno manj pomembna, marginalizirana poglavja vojne zgodovine, v katerih se zrcali celovita vojna izkušnja posameznikov z njihovimi stiskami in vsakodnevnimi boji za preživetje. Šele takšna razširitev raziskovalnega polja omogoča razumevanje vojnega dogajanja v vsej njegovi večplastnosti, nasprotjih in pomenu.

Marko Štepec med predstavitvijo knjige Življenje v zaledju soškega bojišča v Muzeju novejše zgodovine Slovenije 13. marca 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Prikaz življenja v zaledju soškega bojišča

Geografsko je avtor zajel območje kronovine Kranjske, v manjši meri Štajerske, Koroške in Primorske z Gorico-Gradiško, Trstom in Istro. V naslovu jih imenuje zaledje soškega bojišča, a ga časovno ne omejuje z letnicama 1915 in 1917, torej na obdobje bojevanja ob reki Soči, ampak območje vsebinsko in časovno obravnava od začetka vojne leta 1914, ko je prostor postal del oddaljenega zaledja vzhodnega ter balkanskega bojišča, do konca vojne leta 1918. Pri tem skuša vojno in njen vpliv razumeti tudi prek časovne meje njenega konca, saj se izhodiščna teza ni dotikala le vojnega dogajanja v kontekstu civilnega življenja, ampak tudi vpliva na življenje in miselne vzorce v 20. stoletju.

V knjigi predstavlja razmerja med civilnim in vojaškim prebivalstvom, ki so se v času vojne z militarizacijo in delovno mobilizacijo spreminjala in do zdaj niso bila celovito raziskana. Prav tako je želeli primerjalno osvetliti problematiko civilnega prebivalstva, vojnega imaginarija, socialnih, gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih je prebivalcem prinesla vojna.

Prva svetovna vojna. Izvršitev »sodbe« naglega sodišča v Suhem bajerju pod Golovcem v Ljubljani. VIR: Muzej NZS

Kaj se je dogajalo s slovenskim civilnim prebivalstvom v času vojne

Knjigo je poleg uvodnih vsebinskih izhodišč in povzetega pregleda zgodovinopisja, ki se je ukvarjalo s problematiko civilnega življenja med prvo svetovno vojno, razdelil na štiri vsebinske sklope, v katerih je predstavil vojaško in delovno mobilizacijo prebivalstva ter ukrepe, ki so spreminjali in militarizirali prebivalstvo v letih 1914 in 1915. Nadaljuje s prelomnico, ki jo je slovenskim deželam prinesel italijanski vstop v vojno, in posebnostim med letoma 1915 in 1917. Poseben vsebinski sklop namenja vojni propagandi, predstavam o sovražnikih in predsodkom, ki so se širili v zaledju. Zaključil je s poglavji, ki pod skupnim naslovom Naraščajoče nezadovoljstvo 1917–1918 obravnavajo zadnje obdobje vojne, v katerem se posledice prehranske krize in pomanjkanja ob številnih ubitih in ranjencih na bojiščih prepletejo z množičnim nezadovoljstvom. Avtor v knjigi tako odgovarja na raziskovalna vprašanja, kaj se je dogajalo s slovenskim civilnim prebivalstvom v času vojne, kako je vojna vplivala na vsakdanje življenje v zaledju in kateri so bili tisti dogodki, ki utemeljujejo razumevanje prve svetovne vojne kot odločilnega obdobja, ki je spremenilo svet, v katerem so živeli naši predniki.

Ljubljana, konec vojne, nastanek Države SHS, 29. oktober 1918, pred hotelom Slon in stavbo pošte. VIR: Muzej NZS

Študijo je pisal na osnovi gradiva v Muzeju NZS

Avtor je tudi pojasnil, da je razlogov, da je knjiga izšla pod okriljem Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer je zaposlen, je več. Prvi je dejstvo, da je študija o civilnem življenju izhodiščno nastala na podlagi proučevanja virov, ki jih hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije in so bili v preteklosti zbrani za potrebe muzejskega dela v kustodiatu za prvo svetovno vojno, še posebej obsežne Zbirke razglasov in plakatov in Zbirke osebnih predmetov in dokumentov. V zbirkah so se ohranila pisma, dopisnice, osebni dokumenti in dnevniški ter spominski rokopisi, katerih posamezne drobce je uporabil v študiji. Sistematično zbiranje fotografij, fotografskih albumov in gradiva iz družinskih zapuščin se je v muzeju začelo v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. Izbrani drobci gradiva so v preteklosti služili kot osnova muzejskih razstav, katalogov, dokumentarnih filmov in razprav.

Marko Štepec med predstavitvijo knjige Življenje v zaledju soškega bojišča. FOTO: Ivo Žajdela

O družbenem, gospodarskem in socialnem življenju

Izhodiščni zgodovinski vir raziskave je fond razglasov z odredbami, pozivi, obvestili in navodili posameznih ministrstev, uradov in vojaških poveljstev v časovnem loku od julija 1914 do konca vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije. Vsebinsko so vezani na urejanje vseh področij družbenega, gospodarskega in socialnega življenja: od vojaških mobilizacij, prehrane, delovnega časa, praznovanj, bolezni in zdravstva, poljedelstva, živinoreje, pomanjkanja in zbiranja surovin, ujetništva, begunstva, šolstva, davkov, sodišč, pošte, ujetnikov ter drugih, za prebivalce pomembnih vsebin.

Marko Štepec med predstavitvijo knjige Življenje v zaledju soškega bojišča v Muzeju novejše zgodovine Slovenije 13. marca 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Predstavitev vplivov vojnih dogodkov na vsakdanje življenje v zaledju

Gradivo, ki obsega 540 kosov oziroma z dvojniki več kot 1.500 kosov, odlično ilustrira prehransko krizo in druge spremembe, ki jih je v Avstro-Ogrski monarhiji povzročila vojna. Največji del zbirke so razglasi ljubljanskega mestnega magistrata in graške vojaške uprave, ki omogočajo vpogled v organizacijo življenja in poskuse reševanja problemov, ki jih je mestnim in podeželskim prebivalcem prinašala vojna. Večinoma gre za do zdaj še neobjavljeno gradivo, ki opozarja na drobne spremembe v ozadju navidezno pomembnejših zgodovinskih dogajanj. Skupaj z zbranimi drobci arhivskega gradiva, časopisnih virov, neobjavljenih in objavljenih dnevnikov, spominskih zapisov, kronik ter znanstvene literature o zaledju jih je dr. Marko Štepec skušal povezati v celovito predstavitev vplivov vojnih dogodkov na vsakdanje življenje v zaledju.

1/7