Odločitev je bila sprejeta »zaradi njegovega trdovratnega zavračanja zaobljube pokorščine«, je zapisano v pismu, ki ga je žrtvam poslal delegat mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu p. Johan Verschueren, predstojnik Marka Rupnika. Rupnik je namreč zavrnil tudi »zadnjo priložnost«, ki mu je bila dana, da bi stopil na »pot resnice«.

P. Verschueren je odločitev, ki jo je red sprejel že 9. junija, 14. junija sporočil Rupniku osebno in obenem vsem tistim, ki so o njegovem ravnanju poslali pritožbe in poročila ekipi, pristojni za preiskovanje primerov zlorab. Slovenskega duhovnika in umetnika je več žensk obtožilo spolne, duhovne in duševne zlorabe, o čemer smo poročali tudi na našem spletnem portalu.

Odločitev o Rupnikovi razrešitvi je bila sprejeta »zaradi njegovega trmastega zavračanja zaobljube pokorščine«.

P. Verschueren v svojem pismu pojasnjuje, da je bila odločitev o Rupnikovi razrešitvi sprejeta »zaradi njegovega trmastega zavračanja zaobljube pokorščine«: za Rupnika so bile namreč uvedene omejitve obhajanj bogoslužij, umetniških dejavnosti in tudi gibanja, ki pa jih je zdaj že nekdanji jezuit v zadnjih mesecih večkrat kršil, kot je poročal italijanski spletni portal Domani.

Verschueren gre še dlje in pojasnjuje, kako je Družba Jezusova slovenskemu jezuitu dala »še zadnjo priložnost, da se sooči s svojo preteklostjo in stopi na pot resnice«, vendar je zavrnil tudi to. Rupnik ima zdaj 30 dni časa za vložitev pritožbe. Po tem roku bo izključitev dokončna. 

V primeru, da izključitev bo dokončna, bo moral Rupnik v kakšni škofiji ali drugi skupnosti zaprositi za inkardinacijo (uradno vključitev), da bo lahko še naprej opravljal duhovniško poslanstvo. 

Kot jezuitu smo mu ponudili še zadnjo priložnost, da se sooči s svojo preteklostjo.

»Žal nam je ostala samo ena rešitev«

Po prejemu pritožb glede njegovega ravnanja so jezuiti Rupnika prosili, naj se nanje odzove, kar je takrat zavrnil, sodeč po zadnji izjavi reda:

»Tako smo zahtevali, da bi Marko Rupnik zamenjal skupnost in sprejel novo poslanstvo, v katerem smo mu kot jezuitu ponudili še zadnjo priložnost, da se sooči s svojo preteklostjo in da številnim prizadetim osebam, ki so pričale proti njemu, jasno sporoči, da je pripravljen stopiti na pot resnice.« Ker je Rupnik izpolnitev tega ukrepa vedno znova zavračal, »nam je žal ostala samo ena rešitev: izključitev iz Družbe Jezusove«.

Kršitve ukrepov

Kako je torej Rupnik kršil predpisane ukrepe, s katerimi so mu jezuiti omejili javno delovanje? Po navedbah omenjenega italijanskega spletnega portala je v tem času še naprej potoval po svetu in sodeloval pri različnih umetniških projektih pod okriljem Centra Aletti.

V začetku letošnjega junija je obiskal Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, v povezavi z umetniškimi projekti v Mostarju in na otoku Hvaru. Po besedah p. Verschuerena je bilo to »resno kršenje omejevalnih ukrepov«.

Rupnik je obiskal Mostar ob zaključku obnove frančiškanske cerkve sv. Petra in Pavla, kjer je bil Center Aletti pristojen za izdelavo fresk in velikega mozaika.

Rupnik naj bi Mostar obiskal kot gost tamkajšnjih frančiškanov ob zaključku obnove njihove cerkve sv. Petra in Pavla, kjer je bil Center Aletti pristojen za izdelavo fresk in velikega mozaika. Na Hvar pa je odpotoval na prošnjo krajevnega škofa, da bi preučil možnost obnove kapele v tamkajšnji škofovski rezidenci.

Že v začetku letošnjega marca pa je sodeloval pri bogoslužju, odprtem za javnost, v eni od rimskih bazilik, čeprav je imel dovoljenje, da sme sveto mašo obhajati le zasebno.

Odziv slovenskih jezuitov: Novico sprejemamo z žalostjo in zaupanjem v vodstvo

Na zadnje dogajanje so se odzvali tudi v slovenski skupnosti jezuitov. Za STA so potrdili, da je bil Rupnik 9. junija izključen iz jezuitske skupnosti Družbe Jezusove. Kot je zapisal predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut, v skupnosti novico »sprejemamo z žalostjo, a z zaupanjem v vodstvo Družbe Jezusove in njegovo odločitev«.