Marko Rijavec v Dornberku: »Ko se počutim popolnega, vedno naredim bedarijo«
Marko Rijavec v Dornberku: »Ko se počutim popolnega, vedno naredim bedarijo«
V pogovoru z Marjanom Pogačnikom, urednikom rubrike duhovnost pri Družini, je povedal, da se je za naslov – Špranje do svetlobe – odločil, ker ni želel kakšnega velikopoteznega poimenovanja, pač pa je hotel nakazati, da v njegovih besedilih gre za špranje, luknjice, »skozi katere lahko prodre malo svetlobe«.
Knjigo Marka Rijavca Špranje do svetlobe lahko naročite TUKAJ.
»To ni svetloba, ampak samo poskus, vrtanje, da bi videli kakšen košček Boga več. Ko bo bralec videl to svetlobo, se bo želel malo bolj preriniti skozi to špranjico, narediti malo večjo luknjo, da bo skočil skozi, če bo treba,« je dejal.
Prijatelji so Marka Rijavca naučili iskrenosti
Ena od kvalitet Rijavčevega pisanja je iskrenost, ki se mu, kot je dejal, zdi zelo pomembna vrlina. »Kadar se počutim strašno popolnega, takrat zmeraj naredim kakšno bedarijo. Mogoče so me iskrenosti naučili moji prijatelji – znali so mi povedati, da sem naredil kakšno neumnost. Potem sem videl, da je nekoliko manj boleče, če si to sam poveš, kot če ti drugi povedo.« Iskrenosti se je učil tudi ob dijakih v dijaškem domu v Vipavi, ki so zares poslušali le, ko je govoril o sebi.
Svinčnik na samotni otok
V pogovoru je med drugim spregovoril še o tem, kako nastajajo njegova razmišljanja in kaj je dobra pridiga, o ljubezni do bližnjega kot načinu, »kako spraviti Boga v ta svet«, o »antenicah«, s katerimi kot umetnik zaznava ta svet, kar utegne biti precej naporno (od tega si oddahne v naravi), in o lepoti jezika, ki je po Pogačnikovih besedah še ena od odlik njegovega pisanja. Jezik pili ob branju književnosti, pri čemer je izpostavil dela Draga Jančarja, in ob tedenskem pisanju razmišljanj za svoj blog. Na vprašanje, kaj bi poleg Svetega pisma še vzel na samotni otok, je tako odvrnil, da bi bil to svinčnik.
Duhovni večer je bil tudi priložnost za druženje
Večer, ki se je začel s pesmima skupine Tretji glas in pozdravom podžupana Nove Gorice Antona Hareja, se je iztekel v veselem ozračju z Markovim rezanjem in delitvijo torte, ki so jo spekli v lokalni slaščičarni, ter podpisovanjem knjige, ki je, kot smo še izvedeli v večeru, doživela že drugi natis.