Marko Rijavec na Caminu
Marko Rijavec na Caminu
Celjska Mohorjeva družba je izdala duhovni potopis Marka Rijavca o caminu, knjigo psihologa Roberta C. Leslieja Jezus in logoterapija ter Veliko knjigo babic in dedkov avtorice Annalise Pomilio.
Celjska Mohorjeva družba je izdala duhovni potopis Marka Rijavca o caminu, knjigo psihologa Roberta C. Leslieja Jezus in logoterapija ter Veliko knjigo babic in dedkov avtorice Annalise Pomilio.
Marko Rijavec: Camino, pot, ki se začne na koncu
Razmišljanja Marka Rijavca Camino, pot, ki se začne na koncu ob mesec dni dolgi poti, ki jo je prehodil leta 2017 v Kompostelo h grobu sv. Jakoba, v strnjenih vsakodnevnih zapisih korak za korakom odstirajo camino – bodisi kot pot, dolgo grozljivih sedemsto osemdeset kilometrov, v najrazličnejših vremenskih razmerah in ob prenašanju številnih telesnih tegob, bodisi kot pot skozi najbolj skrite kotičke človekove duše k sebi in k Bogu.
V svetem Jakobovem letu nas zgodbe nagovarjajo, naj v mislih prehodimo camino, Jakobovo romarsko pot, ki nas vabi k soočanju z vprašanji o smislu življenja, našem delovanju in poslanstvu. Gre za pot za Gospodom, pot k sebi.
Pot, ki krene vedno malo drugače, kot načrtujemo, a nas hkrati vabi, da bi zaupali in se spreminjali – da bi bili bližje Njemu: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16,24).
Marko Rijavec (1982) prihaja iz Dornberka v Vipavski dolini. V duhovnika je bil posvečen leta 2007 v Novi Gorici, kjer je opravljal službo kaplana. Od tam je bil premeščen v Idrijo in nato v dijaški dom v Vipavi. Po študiju biblične teologije v Rimu je postal župnik v Idriji.
Po duši je pesnik, čeprav se zadnje čase precej ukvarja s pisanjem člankov, ki jih objavlja vsepovsod. V pastoralnem delu se najraje ukvarja z mladino in otroki, sicer pa je navdušen občudovalec narave, strasten hribolazec in nemirni popotnik, ljubi knjige, sončne zahode in dober čaj.
Camino Vir: splet
Robert C. Leslie: Jezus in logoterapija
V knjigi Jezus in logoterapija je profesor pastoralne psihologije Robert C. Leslie podal interpretacijo Jezusovega javnega delovanja skozi oči psihoterapije Viktorja Frankla.
Jezusovo delovanje je prvovrstna študija primera psihoterapevtske obravnave. Njegovo osebno služenje in pomoč ljudem v stiski izražata brezčasne resnice človekove notranje motivacije. Tudi v veliki notranji stiski se namreč skriva moč za trajno življenjsko preobrazbo. Katarzično srečanje bibličnih znancev po načelih sodobne psihoterapije in v luči logoterapije Viktorja E. Frankla.
So naše skušnjave po zadovoljitvi telesnih potreb, po moči in dokazovanju tako zelo drugačne od vsega, kar je doživljal Jezus svojih 40 dni v puščavi? So naši poskusi mobilizacije kljubovalne moči človeškega duha tako daleč od Zahejevih?
Smo bolj uspešni pri iskanju osebne življenjske naloge, kot je bil bogati mladi oblastnik? Znamo vrednotne konflikte v sebi razreševati uspešneje kot hromi mladenič? Zapolnjujemo svojo bivanjsko praznoto bolje kot zapostavljena Samarijanka ob vodnjaku? Krmarimo med uresničevanjem doživljajskih vrednot vsaj tako dobro kot Marija in Marta?
Po biblijskem zemljevidu nas avtor knjige povabi še v družbo farizeja Simona ter vase in v svoje sposobnosti dvomečega Petra, ob invalidsko posteljo moža v Betesdi ter iz oči v oči z geraškim obsedencem.
Pot v Kompostelo h grobu sv. Jakoba. Vir: splet
Vse se začne in konča pri smislu
Morda so nam življenjske okoliščine teh ljudi danes tuje, medčloveška razmerja in notranji boji pa ostajajo vse do danes povsem enaki. Pričujoča študija se naslanja na psihoterapevtski pristop, ki ga je razvil dunajski psihiater Viktor E. Frankl in mu nadel ime logoterapija oziroma zdravljenje s smislom. Vse se namreč začne in konča pri smislu. Če človek ve »zakaj«, potem zmore tudi kakršen koli »kako«.
Robert C. Leslie (1918–2006) je bil predstojnik pastoralno-svetovalne službe in profesor pastoralne psihologije ter svetovanja na berkeleyjski pacifiški verski šoli v Kaliforniji, ZDA.
Rodil se je v Concordu v Massachusettsu, na DePauwovi univerzi v Indiani je diplomiral iz humanistike, na bostonski teološki šoli iz teologije, doktoriral pa je na bostonski univerzi. Na dunajski univerzi je obiskoval predavanja pri psihiatru Viktorju E. Franklu.
Annalisa Pomilio: Velika knjiga babic in dedkov
Annalisa Pomilio je avtorica Velike knjige babic in dedkov, priročnika za vse stare starše in tiste, ki bodo to šele postali. Obogaten z interaktivnimi deli, kamor dopišemo svoje izkušnje in nalepimo lastne fotografije, postane naš individualizirani dnevnik neprecenljive življenjske izkušnje, ki bo duhovno bogata, hkrati pa tudi zelo zabavna.
S subtilno merico humorja in človeškosti je Velika knjiga babic in dedkov nepogrešljiv sopotnik ob naši novi, vznemirljivi vlogi starih staršev.
Kako postanemo super babice in super dedki
Svet, ki postaja vse hitrejši in vse bolj tehnološki, je ključno spremenil ne samo vlogo, temveč tudi podobo starih staršev. Če smo jih še pred nekaj desetletji doživljali kot zelo stereotipne ostarele, danes stari starši velikokrat postanemo, ko smo še povsem vitalni, življenjsko aktivni posamezniki.
Knjiga, ki bi prav lahko nosila naslov Kako postanemo super stari starši, nas popelje od pričakovanja prvega vnuka do takrat, ko so vnučki že starejši in ne potrebujejo več primarne nege, pač pa tudi zaveznika v igri in odraščanju.
Zaveznica postane tudi pričujoča knjiga – pomislite namreč, koliko materiala je spisanega o starševstvu, koliko tečajev in digitalnih vsebin, ki nas učijo, kako postati dobri starši. Zakaj naj bi bilo ob tem povsem samoumevno, da vsi znamo biti tudi dobri stari starši?
Nasveti, ideje in dejavnosti, ki jih lahko počnemo z vnučki
Knjiga se dotakne številnih tem, s katerimi se srečajo stari starši: igra, prehrana, odnosi s snaho in z zetom ... Opozarja nas na meje, ki jih zavoljo dobrih odnosov ne smemo prekoračiti, obenem pa na skrite priboljške, ki pa jih vnučku vendarle lahko namenimo.
Čudovito branje za vse, celo za dedke in babice, ki se s svojimi vnučki srečujejo samo »na daljavo«, če denimo živijo v drugi državi. Končno lahko zares razumemo, da »na daljavo« ne pomeni tudi »daleč od srca«. Ob pridnem izpolnjevanju vseh interaktivnih delov priročnika pa bo knjiga ostala tudi kot čudovit spomin za vnučka, ko ta nekoliko odraste.
Annalisa Pomilio (1956) je napisala več knjig za otroke (in tudi tiste, ki niso več otroci), sodeluje z nekaterimi revijami in dela na področju mladinskega založništva, kjer je zadolžena predvsem za šolske knjige.
Je avtorica italijanskega spletišča Noi Nonni, ki je namenjeno starim staršem in družinam. Spletna stran je doživela velik uspeh in je postala spletni »glasnik« mnogih babic in dedkov, ki se tam srečujejo ter si izmenjujejo mnenja in izkušnje; tistih dedkov in babic, ki so dejavni in se zavedajo svoje vloge, sedaj tako drugačne od vloge njihovih starih staršev. To jih postavlja za »steber« v družini in jim pomaga pri skrbi za vnuke.