Marko Noč je specialist kardiologije, vaskularne in intenzivne medicine, predstojnik Centra za intenzivno interno medicino UKC v Ljubljani, redni profesor interne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti in izredni član SAZU. Ko ga vprašajo po političnem prepričanju, vselej odvrne, da je kristjan, je z nasmeškom odprl pogovor v Dornberku.

Med življenjem in smrtjo

»Po božji volji sem izbran, da sem 35 let delal na področju intenzivne medicine, ki je meja med življenjem in smrtjo. Tu ni več nobenega blefiranja, tu človek vidi obe strani. Delo v medicini na tem področju ti da neizmerno zadovoljstvo, ki ti ga nobena druga stvar ne more dati: ko nekdo pred teboj umira in imaš privilegij, da mu rešiš življenje in osrečiš njega in svojce,« poudarja dr. Noč.

Medicina ti da drug pogled na življenje

Toda na drugi strani so tudi tragične zgodbe, umiranja, ki jih nosiš s seboj do konca življenja; nikoli ne pozabiš določenih obrazov bolnikov, svojcev. »Medicina ti da drug pogled na življenje, saj vidiš, kaj je res pomembno in kaj res šteje, in za koliko banalnih stvari se sekiramo, čas pa beži,« dodaja. To je po njegovem temeljno spoznanje, ki ti ga da medicina.

Kar res šteje, je, da zvečer mirno zaspiš

In ko potem gledaš na družbene procese, ne moreš ostati neprizadet – ti si želiš dobro za ljudi, vidiš, da gredo stvari v napačno smer, in rečeš, da imaš pravico in tudi dolžnost povedati, kar misliš, ne glede na posledice, poudarja zdravnik: »Kar res šteje, je, da zvečer mirno zaspiš, saj si nimaš česa očitati. In potem si presenečen, ko vidiš, koliko normalnih, poštenih ljudi, ki se težko prebijajo skozi življenje, te sliši.«

Medicina ti da drug pogled na življenje, saj vidiš, kaj je res pomembno in kaj res šteje, in za koliko banalnih stvari se sekiramo, čas pa beži.

Od Slovenije je pričakoval veliko več

Po osamosvojitvi je Marko Noč od Slovenije pričakoval veliko več: ne glede življenjskega standarda, temveč glede moralnih vrednot, kajti če moralni temelj družbe ne »štima«, tudi družba ne bo delovala. Ta moralni temelj pa se, je prepričan, zgradi v družinah, z vzgojo otrok v najrosnejših letih, in če tam ni poštenja in odkritost, ne bodo nastale zdrave osebnosti, ki kreirajo normalne družbene sisteme.

V zdravstvu v 30 letih prave reforme ni bilo

Kot izpostavlja dr. Noč, je zdravstvo eden od sistemov, v katerih v 30 letih prave reforme ni bilo. »Današnje slovensko zdravstvo deklariramo kot javno, v resnici pa je državno zdravstvo. Javno zdravstvo je zdravstvo, ki ga plačujemo vsi prek davkov, denar pa se solidarno nameni bolnikom. Druga stvar so izvajalci, tu pa je v Sloveniji problem. V Sloveniji se kot javno zdravstvo prikazuje izključno zdravstvo, ki ga izvajajo javne ustanove, zasebniki so nebodigatreba,« zatrjuje.

Dr. Marko Noč: Kar res šteje, je, da zvečer mirno zaspiš, saj si nimaš česa očitati. In potem si presenečen, ko vidiš, koliko normalnih, poštenih ljudi, ki se težko prebijajo skozi življenje, te sliši. FOTO: Tatjana Splichal

Potrebna je konkurenca

Po njegovem bo le enakovredno tekmovanje med državnimi in zasebnimi inštitucijami povečalo dostopnost, dvignilo kakovost, znižalo ceno. Tako kot v gospodarstvu je potrebna konkurenca. Država pa mora biti regulator, ki gleda ceno in kakovost storitve. »Če pogledamo čakalne dobe: res so dolge, mehanizmi so zelo različni. Toda: zakaj na tej točki ne vključimo vseh izvajalcev, državnih ali zasebnih, ki izpolnjujejo strokovne pogoje, da neko dejavnost lahko opravljajo. Tako bomo lahko zmanjšali čakalne dobe in omogočili večjo dostopnost do zdravstva.«

Zahodnoevropski model javnega zdravstva

To je sodobni zahodnoevropski model javnega zdravstva, v katerem izvajalci, zasebni ali državni, delajo najboljše za bolnika, ki izbere tistega, ki je boljši in pri katerem se manj čaka, izpostavi sogovornik. »Poglejte enega koncesionarja: investira svoj denar, izobrazi svoj kader, če bo šel v minus, ne bo država s tem ničesar izgubila. V čem je torej problem, da ne more biti v javnem sistemu? Državni zavodi pa imajo vsi velike izgube zaradi negospodarnega upravljanja, država pa to pokrije iz našega, davkoplačevalskega denarja.«

Vključevanje koncesionarjev v javni sistem ni privatizacija zdravstva

V državnem zboru zlasti Levica zavaja javnost, ker prikazuje vključevanje koncesionarjev v javni sistem kot privatizacijo zdravstva, definicija privatnega zdravstva pa je, da greš k zdravniku in plačaš iz lastnega žepa, je neposreden dr. Noč: »Če omogočimo dostopnost v okviru javnega zdravstva, kjer bodo koncesionarji in državni zavodi, potem ne bo potrebe hoditi k privatniku. Da je koncesionar v javnem sistemu, ni privatno zdravstvo, ker dobi plačano tako, kot dobi plačano državni zavod od zavarovalnice. Nič vam ni treba dati iz svojega žepa, če greste k osebnemu zdravniku, ki je koncesionar.«

Biti moramo fleksibilni, sodelovati med sabo, pozabiti na razprtije in delati v skupno dobro. To je edina pot. Če pa bomo razdeljeni in drug drugemu nagajali, nas lahko pokoplje tudi manjša kriza.

Kjer je denar, je vedno zraven politika

Zakaj se torej v javnosti vseskozi zavaja in zamegljuje? Po Nočevem prepričanju se lahko, če se ves denar porablja v državnem zdravstvu, tam brez težav prek javnih razpisov usmerja drugam. »Na letni ravni je slovenski proračun za zdravstvo 4,7 milijarde €, to je veliko denarja. In kjer je denar, je vedno zraven politika. In kadar je tako, ni pa zraven stroke, gredo stvari vedno narobe. Ko se začne mešati politika, je vselej konec stroke. Plačujemo ceno majhnosti in dejstva, da smo kljub vstopu v EU in Schengen ostali relativno izolirani in omejeni.«

Neobvladljivi zdravniki brez strankarskih izkušenj ali konflikta interesov

Na to ves čas opozarjajo v skupini zdravstvo.si, v kateri so od politike neobvladljivi zdravniki brez strankarskih izkušenj ali konflikta interesov, ki delajo brezplačno, brez sponzorskih sredstev. Trije člani skupine so slovenski zdravniki na delu v tujini, zato imajo tudi dober vpogled v zahodne sisteme javnega zdravstva. »Ko delaš reforme, skušaš ohraniti, kar je dobro, in iz tujine povzeti, kar je dobro tam. Kljub vsem anomalijam ima naš zdravstveni sistem nekaj zelo dobrih elementov, ki bi jih morali ohraniti in nadgraditi, da se vse razpoložljive zdravstvene sile vključi v dobro ljudi.«

Dr. Marko Noč: Konkurenca je edini način, ki stvari uredi, brez nje nobena reforma državnega zdravstva nima upanja. Pa ne samo na področju zdravstva, temveč tudi gospodarstva, prava … FOTO: Tatjana Splichal

Kaj pogreša pri mladih zdravnikih?

Pa mladi zdravniki? Dr. Marko Noč prikima, da sta slovenski način izobraževanja in medicinska fakulteta dobra, pri mladih zdravnikih pa pogreša, da bi šli – zlasti tisti, ki želijo delati akademsko – med specializacijo za leto ali dve po izkušnje v tujino, se nato vrnili in s pomočjo mednarodnih povezav tu uvedli ustrezne spremembe. Noč pojasnjuje, da tako dela ves zahod in da je to porok za napredek zdravstvenega sistema, pri nas pa je to zamrlo in se napake širijo iz generacije v generacijo.

Primaren odnos zdravnik – bolnik se mora ohraniti

Zdravstveni sistem se neprestano spreminja, kljub napredku medicine pa se mora nujno ohraniti temelj vsega: primaren odnos zdravnik – bolnik, sočutje zdravnika, odkrit pogovor, čas za bolnika, zdravnikovo poznavanje bolnika, svojcev in okolice. Brez tega bo sodobna medicina z vsemi aparaturami zgolj škodljiva in nevarna, svari sogovornik, ki skuša tudi mlade zdravnike učiti, naj si vzamejo čas in se pogovorijo z bolnikom.

Po božji volji sem izbran, da sem 35 let delal na področju intenzivne medicine, ki je meja med življenjem in smrtjo. Tu ni več nobenega blefiranja, tu človek vidi obe strani.

Sodelovati, pozabiti na razprtije in delati v skupno dobro

Prihaja težka jesen, vendar je dr. Marko Noč optimist: »Biti moramo fleksibilni, sodelovati med sabo, pozabiti na razprtije in delati v skupno dobro. To je edina pot. Če pa bomo razdeljeni in drug drugemu nagajali, nas lahko pokoplje tudi manjša kriza. Vsa razdvajanja in prepiri v parlamentu nas ne vodijo k dobremu. Toda ta narod ima nekaj v sebi in bo, vem, kljub vsemu preživel in bo vedno uspešen.«

Zakaj na tem področju ni državotvornosti?

Težavo politike vidim v tem, da v stvareh, ki so v interesu vseh – in zdravstvo je tako področje –, ne najde absolutnega konsenza in ne izpelje stvari v dobro ljudi. Če je zdravstvo urejeno, bo za vsakogar dobro in bo imel manj problemov, »pa če so levi ali desni na oblasti. Res ne vem, zakaj na tem področju ni državotvornosti,« se sprašuje letošnji dobitnik državnega odlikovanja, reda za zasluge.

Dr. Marko Noč med prejemanjem državnega odlikovanja, reda za zasluge. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Brez konkurence nobena reforma nima upanja

Pri tem požuga, da so zdravniki izobraženi za zdravljenje ljudi, nimajo pa znanja o zdravstvenih sistemih, menedžmentu, vodenju bolnišnice. »Vendar je to na področju javnega zdravstva povsem nepotrebno, ker tam politika potrebuje nekoga, ki dela tako, kot hoče sama. Konkurenca je edini način, ki stvari uredi, brez nje nobena reforma državnega zdravstva nima upanja. Pa ne samo na področju zdravstva, temveč tudi gospodarstva, prava …,« je odločen dr. Noč.

Politika zavaja javnost

Reforma zdravstvenega sistema? Prvi in odločilen korak zanjo je izenačitev zasebnikov znotraj javnega sistema, svetuje dr. Noč: »Kaj pa dela politika? Zavaja javnost: s tem, da je zasebnik koncesionar, je to privatizacija zdravstva. To, da je javni sistem nedostopen, ker se ne vključi zasebnikov, vodi dejansko v privatizacijo zdravstva. Ne moreš biti tako nor, da tega ne bi razumel. To je zavajanje ljudi. V imenu ohranjanja monopolov državnih zavodov, kjer se obrača denar. Kjer pa se obrača denar, gre ta lahko tudi drugam.«

Morda sem konservativen, toda mislim, da sta za razvoj otroka družina in pravilna vzgoja ključni. Kar je tam zamujeno, se verjetno ne da nikoli več popraviti.

Nagrad je vesel, a mu usodno ne krojijo življenja

Dr. Marko Noč je tudi prejemnik številnih priznanj in nagrad ter je hvaležen ljudem, ki mu jih podelijo, ima pa lasten sistem vrednot in točno ve, kaj dela dobro in česa ne, verjetno pa za stvari, za katere osebno meni, da jih je naredil najbolj, ne bo nikdar prejel nagrade, niti si je ne želi. »Vsake nagrade sem vesel, mi pa ne krojijo življenja usodno.«

Diagnoza trenutnega stanja duha v Sloveniji?

In še njegova diagnoza trenutnega stanja duha v Sloveniji? Vsaka kriza v družbi je primarno kriza moralno-etičnih vrednot, ki jih dobiš (ali pa ne) v družini, ki je zato tako pomembna: »Morda sem konservativen, toda mislim, da sta za razvoj otroka družina in pravilna vzgoja ključni. Kar je tam zamujeno, se verjetno ne da nikoli več popraviti.«

Mladi pa gledajo in vidijo, kaj vse se tolerira

O šolstvu pa, da je v podobnem položaju kot zdravstvo. »Pojavljajo se zasebne šole in če otroci iz njih teste dobro opravijo ali so celo najboljši, ne vidim razloga, zakaj take šole država ne bil financirala enakovredno z državno šolo. Podobno torej kot v zdravstvu. Žal je ravno v najbolj razvitih krogih v Sloveniji ogromno stvari, ki se v normalni družbi ne bi smele dogajati. Ko mladi gledajo in vidijo, kaj vse se tolerira in da ne bo sodnega epiloga, je to zelo slabo sporočilo,« je zaključil dr. Marko Noč.