Vest so danes sporočili predstavniki Družbe Jezusove, ki so na svoji spletni strani objavili odprto pismo p. Johana Verschuerna, delegata mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu in (zdaj že nekdanjega) Rupnikovega predstojnika.

Izključitev slovenskega duhovnika in umetnika, obtoženega duhovne in spolne zlorabe, je torej dokončna.

P. Verschueren spominja, da je Marko Rupnik že januarja letos podal prošnjo za odhod iz Družbe, ob tem pa pojasnjuje, da ta prošnja »zanj nikakor ni bila pravica, saj so ga zaobljube, ki jih je nekoč izrekel v Družbi Jezusovi, zavezovale k vseživljenjski zavezi pokorščine.

Kot piše p. Verschueren, je bil p. Marku Rupniku odlok o razrešitvi iz Družbe Jezusove vročen že 14. junija letos, po tridesetih dneh, v katerih se je Rupnik lahko pritožil na to odločitev Družbe, pa po Verschuernovih besedah »lahko v skladu z novimi kanoničnimi merili v zvezi s tem danes izjavimo, da ni več član jezuitskega reda«. Delegat mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu spominja, da je Marko Rupnik že januarja letos podal prošnjo za odhod iz Družbe, ob tem pa pojasnjuje, da ta prošnja »zanj nikakor ni bila pravica, saj so ga zaobljube, ki jih je nekoč izrekel v Družbi Jezusovi, zavezovale k vseživljenjski zavezi pokorščine, redovna kongregacija pa ni obvezana, da bi takšni prošnji ugodila.

Ker je Marko Rupnik zdaj duhovnik brez skupnosti, bi ga lahko v svojo škofijo sprejel kateri od škofov. Na predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta smo naslovili vprašanje, ali se je Marko Rupnik s prošnjo za inkardinacijo obrnil na katero od slovenskih škofij. S Tiskovnega urada SŠK so nam sporočili: »Na škofa Sajeta se Marko Rupnik s prošnjo za inkardinacijo ni obrnil. Za ostale škofije vam žal ne moremo odgovoriti, ker je to tema, ki jo pokrivajo posamezni ordinariati.«

Razlog, zakaj Družba ni želela ugoditi njegovi prošnji, je bil po besedah p. Verschuerna v želji, »da bi ga zavezala k odgovornosti spričo številnih obtožb in ga povabila na pot resnice in soočenja z zlom, kakršnega ga je obsodilo toliko ljudi, ki so se počutili ranjene«. Ker Rupnik tega povabila ni želel sprejeti, se je članom reda zdelo potrebno, »da ga razrešimo iz Družbe iz razlogov, ki smo jih že navedli na drugem mestu«.

Odločitev Družbe Jezusove »ne izključuje dobrega, ki ga je Rupnik storil, in duhovnih sadov, ki jih je obrodil za mnoge ljudi v Cerkvi«.

P. Verschueren kot predstavnik Družbe Jezusove in nekdanji vrhovni predstojnik Marka Rupnika obžaluje »to vztrajno in trmasto nezmožnost, da bi se vključil v glasove toliko ljudi, ki so se počutili prizadete, užaljene in ponižane zaradi njegovih dejanj in vedenja do njih«. To ne izključuje dobrega, ki ga je Rupnik storil, in duhovnih sadov, ki jih je obrodil za mnoge ljudi v Cerkvi, piše eden vodilnih predstavnikov jezuitskega reda.

Glede izključitve Marka Rupnika iz duhovniškega stanu pa p. Verschueren pojasnjuje, da to ni v pristojnosti Družbe Jezusove, temveč Svetega sedeža. Poleg tega v pismu uradno izjavlja, da se jezuitski red želi tudi pravno oddaljiti od Centra Aletti, v katerem ni več jezuitske skupnosti.

Delegat mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu pismo sklene z zagotovilom vsem, »ki so se na kakršen koli način čutili in se še čutijo prizadete in ranjene zaradi tega našega nekdanjega sobrata«, da bodo deležni popolne solidarnosti in odprtosti reda, »da bi v prihodnosti našli najboljše načine za premislek o tem, kako lahko najdemo notranji mir in spravo«.