Marko in Marcelijan sta bila dvojčka. Povezana sta bila po medsebojni ljubezni, diakonski službi in po smrti pod Dioklecijanom, preganjalcem kristjanov. Njun grob so v sedmem stoletju pogosto obiskovali rimski romarji. Legenda pripoveduje, da sta bila Marko in Marcelijan sinova Rimljana Trankvilina in zelo vneta kristjana. Ko je cesar Dioklecijan hotel zatreti vsako sled krščanstva, so zgrabili tudi oba dvojčka in ju postavili pred sodišče prefekta Kromacija. Kljub prepričevanju, da bi opustila vero, sta bila neomajna v svojem prepričanju. Obiskal ju je tudi papež Gaj, ki naj bi bil po legendi sorodnik cesarja Dioklecijana, in ju posvetil za diakona. Dvojčka so, zaradi spodbujanja kristjanov, kruto mučili in ju prebodli s sulico. Upodobljena sta kot mlada mučenca z mučeniškimi atributi. Najstarejša upodobitev v Domitilinih katakombah v Rimu iz četrtega stoletja ju prikazuje s svitkoma.