Zavetnik: pred poplavami

Atributi: Redovnica z lilijo, s krono pri nogah, plašč pokrit z zvezdami

Sveto Marjeto so že s četrtim letom starosti zaupali v vzgojo dominikankam v Vesprimu. Ko je imela deset let, se je preselila v samostan, ki ga je sezidal njen oče na Zajčjem otoku na Donavi, blizu Budimpešte, in tam ostala do smrti. Otok in samostan so kasneje preimenovali v Marjetin otok. Dve leti kasneje je naredila zaobljube, a so ji ponudili spregled, saj so se zanjo zanimali številni ugledni snubci. Vse je zavrnila in ostala zvesta Kristusu in očetovi zaobljubi. Umrla je stara komaj 28 let. Njen brat Štefan V. je že eno leto po njeni smrti sprožil postopek za blaženo, po petih letih je bil le-ta tudi končan, a do razglasitve ni prišlo, ker so se spisi izgubili. Ne glede na to pa so jo v njeni domovini in sosednjih deželah že takoj po smrti imeli za svetnico in jo močno častili.

Ime: Je nastalo verjetno iz oblike Margeta, Margareta, ki izhaja iz latinskega imena Margarita oz. grškega Margarito. Margarites pa pomeni »biser«.

Rodila se je leta 1242 na gradu Turoc v Klisi na Madžarskem,

umrla pa 18. januarja 1270 v Budimpešti.

Družina: Njen oče je bil ogrski kralj Bela IV., mati pa Marija Laskaris s cesarskega dvora v Carigradu. Bila je istega rodu Arpadovičev kakor prvi krščanski ogrski kralj sv. Štefan.

Zaobljuba: V letu pred Marjetinim rojstvom so Madžarsko prizadeli vpadi Mongolov. Oče Bela se je takrat za rešitev iz stiske zaobljubil, da bo otroka, ki se bo rodil, posvetil Bogu.

Skupnost: Pridigarski red dominikancev in žensko vejo dominikank je leta 1215 v Toulousu ustanovil sv. Dominik Guzman. Pri nas so bile dominikanke na Studenicah, v Velesovem, Radljah in v Kopru.

Zavetnica: Priporočajo se ji kot zavetnici pred poplavami, v spomin na dogodek, ko je čudežno ustavila poplave na Donavi.

Kreposti: Že kot otrok je vzljubila redovno življenje in z njim povezano uboštvo (vedno je nosila ponošeno obleko).

Duhovnost: Moč za svoje delo in premagovanje je zajemala v evharistični daritvi, zlasti v svetem obhajilu. Gojila je prisrčno pobožnost do Marije. Veliko se je postila, bedela in premišljevala Jezusovo trpljenje.

Upodobitve: Upodabljajo jo kot dominikanko z lilijo in knjigo v roki, večkrat tudi s stigmami. Pogosto je ob njej krona.

Beatifikacija: Za blaženo je bila razglašena 28. julija 1789, razglasil jo je papež Pij VI., papež Pij XII. pa za svetnico leta 1943.

Čudeži: neštevilni; največ čudežev ozdravljenja in tudi obuditve od mrtvih.

Goduje: 18. januarja.

Misel: »Neskončno bolj cenim Kralja nebes in neprecenljivo srečo, ki je v Jezusu Kristusu, kakor pa krono, ki mi jo ponuja kralj Češke.«