Sodelujoči na sinočnji predstavitvi monografije in odprtju razstave. FOTO: Tatjana Splichal

Sinoči (v sredo, 18. oktobra) so se v galeriji Družina zbrali predstavniki štirih velikih (kulturnih) ustanov: Muzeja novejše zgodovine, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Gorenjskega muzeja in Inštituta Jožef Štefan – vsaka od ustanov je bila na svoj način povezana z velikim mojstrom fotografije in prispevala svoj del pri razstavi in/ali monografiji z naslovom Marjan Smerke, fotograf, 1932–2017. 

V imenu Muzeja novejše in sodobne zgodovine je zbrane pozdravila v. d. direktorice Nataša Robežnik. FOTO: Tatjana Splichal

Katarina Jurjavčič: »Neprecenljiva fotografska dediščina«

V imenu Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), ki je pred dvema letoma kot donacijo prevzel dokumentarno fotografsko gradivo Marjana Smerketa, je zbrane v galeriji Družina pozdravila v. d. direktorice Nataša Robežnik, monografijo, ki jo je MNSZS izdal v sozaložništvu z založbo Družina in predstavlja Smerketovo delovanje na področju razstavne umetniške fotografije ter prvič celovito prikazuje fotografovo delovanje na polju uporabne dokumentarne fotografije, pa je predstavila Katarina Jurjavčič. »Odlično sodelovanje med Ivom Vraničarjem, tedanjim vodjo Fototeke MNSZS, in oddelkom za fotografijo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, dr. Primožem Lampičem, je botrovalo shranitvi neprecenljive fotografske dediščine prav v naši inštituciji,« je povedala Jurjavčičeva o Smerketovem fotografskem gradivu, po njenih besedah »hranjenem večinoma na barvnih diapozitivih«. Večina fotografskih del, ki so na razstavi v galeriji Družina, se hrani v Kabinetu slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, za razstavo pa je gradivo prijazno posodila tudi družina Smerke, manjši del je še iz drugih omenjenih inštitucij.

Katarina Jurjavčič: Smerketova fotografska dediščina je neprecenljiv zaklad v trimilijonski množici fotografskega gradiva, ki ga hrani fototeka muzeja. FOTO: Tatjana Splichal

Več gradiva, prek 250 fotografij in poglobljeni članki in spomini na sodelovanje z velikim fotografom, je objavljeno v monografiji, ki sta jo izdala MNSZS in založba Družina. »Smerketa smo želeli predstaviti čimbolj celovito in omeniti vsa njegova področja delovanja,« je povedala Jurjavčičeva: »Smerketova fotografska dediščina je neprecenljiv zaklad v trimilijonski množici fotografskega gradiva, ki ga hrani fototeka muzeja.« Posebej se je zahvalila za angažma nekdanjemu direktorju muzeja dr. Jožetu Dežmanu.

FOTO: Tatjana Splichal

Primož Lampič: »Široka osebnost, povezoval je več svetov hkrati«

»Spet se je zgodilo, da zgodovinarji fotografije nismo opravili svoje naloge, namreč da bi pravočasno predstavili in ovrednotili Smerketov opus,« je v nagovoru dejal Primož Lampič, vodja fototeke v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). »Kakor ocenjujemo, je Marjan Smerke posnel 500 tisoč (pol milijona) posnetkov. Osebno je bil zelo skromen človek, a že hiter pregled njegovega opusa je potrdil, da je bil kot fotograf in ustvarjalec izredno široka osebnost, ki je povezovala več svetov hkrati,« je dejal Lampič in nadaljeval, da v Smerketovem opusu najprej srečamo posnetke iz sveta avtorske fotografije, tako črno-bele kot barvne – te predstavljajo tudi glavnino razstave v galeriji Družina. Kot fotograf je bil Smerke zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se je, kot je dejal Lampič, »dnevno srečeval z znanostjo in tehniko, dnevno je tudi dokumentiral delo v laboratorijih, strokovna srečanja in druge dogodke«. Tretja veja Smerketovega fotografiranja pa je bilo po besedah Lampiča »fotografiranje za umetnostno-zgodovinske monografije, ki so večinoma obravnavale cerkveno premično in nepremično dediščino, cerkvene stavbe kot arhitekturo ter njihovo notranjo opremo, freske, orgle …« S fotoaparatom je Smerke spremljal tudi dogajanje v Cerkvi, rad je rekel, da je »dvorni fotograf slovenskim novomašnikom«.

Primož Lampič: Spet se je zgodilo, da zgodovinarji fotografije nismo opravili svoje naloge, namreč da bi pravočasno predstavili in ovrednotili Smerketov opus. FOTO: Tatjana Splichal

Krajine, tihožitja, ekologija, lesogrami 

O umetniškem razvoju Marjana Smerketa je Primož Lampič dejal, da je bil po svoji temeljni usmeritvi predvsem krajinar, zanimala so ga tudi tihožitja. »Govorimo o fotografu evropskega formata,« je dejal Lampič in izpostavil dve temi: ekološko problematične pokrajine Slovenije iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in znamenite lesograme. Pri slednjih je bil Smerke pionir v Evropi in, kot je dejal Lampič, »samo zaradi njegove skromnosti še niso dosegli svetovnega priznanja«. Pri lesogramih, s katerimi se je Smerke ukvarjal od šestdesetih do konca osemdesetih let, gre za risbe, ki jih zarišejo laserski žarki ob prehodu skozi amorfne prozorne predmete, kot so drobci stekla ali kristali, nekaterih podrobnosti, je dejal Lampič, pa še dandanes ne znajo zanesljivo pojasniti. Kar nekaj motivov lesogramov je razstavljenih tudi na razstavi v galeriji Družina.

Z glasbo je večer obogatila Hana Jurjavčič. FOTO: Tatjana Splichal

Številne reprodukcije Smerketovih fotografij so objavljene v monografijah – več kot 40 monografij je opremil – in drugih publikacijah, celotna dokumentacija o njegovem delu, okrog 150 arhivskih škatel gradiva, ki ga hrani IJS, pa še čaka na skrben pregled. »Z razstavo in monografijo smo šele na začetku raziskav Smerketovega opusa,« je sklenil Lampič: »Pripravili smo izhodišča za morebitne poznejše raziskovalce.«

FOTO: Tatjana Splichal

Rafko Valenčič: »Marjan je bil prijeten in zanesljiv sodelavec«

Marjan Smerke je veliko sodeloval tudi z založbo Družina – o tem v monografiji podrobno pišeta dolgoletni odgovorni urednik Franci Petrič in tehnični urednik Robert Debevec. Fotografiral je domala vse cerkve po Sloveniji, freske in umetnine v njih, med drugim je opremil štiri monografije srednjeveških fresk, ki jih je pripravil umetnostni zgodovinar Janez Höfler, med najbolj odmevnimi monografijami, za katere je prispeval vse fotografije, pa so knjige Francija Petriča: Slovenske božje poti in monografija Mati mnogih cerkva.

Razstavo je odprl duhovnik prof. Rafko Valenčič. FOTO: Tatjana Splichal

Spomine na Smerketa in njuno sodelovanje pri reviji Cerkev v sedanjem svetu se je spominjal duhovnik prof. Rafko Valenčič, ki je razstavo tudi odprl.

Z glasbo je večer obogatila Hana Jurjavčič.

Marjan Smerke je sodeloval tudi pri reviji Cerkev v sedanjem svetu. FOTO: Tatjana Splichal