Dvojezično mašo je vodil župnik Alan Iacoponi, z njim sta somaševala p. Jan Cvetek in diakon Corrado Colutta. Peli so cerkveni pevci iz Ukev, Žabnic in Ovčje vasi.

Po maši so duhovniki blagoslovili novo ploščo v spomin na delo ukovškega čedermaca, ki poslej na pokopališču krasi zunanjo steno cerkve.

Med prisotnimi so bili tudi župan Občine Naborjet-Ovčja vas Boris Preschern, deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Marko Pisani, vaški prostovoljni gasilci, predsednik Združenja don Eugenio Blanchini ter član izvršnega odbora SSO Igor Jelen in Luigia Negro za SKGZ.

Spominska plošča v spomin čedermacu Mariu Gariupu na steni župnijske cerkve v Ukvah. VIR: Združenje don Mario Černet

Plošča bo odslej spomnila na čedermaca Maria Gariupa

Zunanjo steno ukovške cerkve krasijo razni nagrobni kamni v spomin na slovenske župnike, ki so po dolgi tradiciji služili župniji.

Nova plošča, ki so jo postavili na pobudo Združenja don Mario Černet in Župnije Ukve, bo odslej spomnila tudi na rajnega vaškega župnika Maria Gariupa.

V homiliji je Alan Iacoponi izpostavil velik kulturni trud Maria Gariupa, ki je napisal vrsto knjig in publikacij o krajevni zgodovini.

Pred kratkim so v dogovoru z videmsko kurijo dosegli dogovor, s katerim bo Združenje don Mario Černet vzelo v najem prostore na pritličju bivšega oškega (Ukve) župnišča. Tam bo lahko nadaljevalo delo, ki ga je tudi Mario Gariup v življenju podpiral.

13. novembra 2022 so blizu groba Maria Gariupa in ob postavitvi spominske plošč peli cerkveni pevci iz Ukev, Žabnic in Ovčje vasi. VIR: Združenje don Mario Černet

Njegovi začetki v Kanalski dolini sploh niso bili lahki

Ob koncu maše in pred blagoslovom plošče je spomin na rajnega župnika najprej obudil član vodstva Združenja Černet Alessandro Oman, sicer v imenu zadržane predsednice Anne Wedam.

»Kot duhovnik je opravil številne krste, prva obhajila in poroke. Mnoge prebivalce iz doline je pospremil na zadnji poti.

Bil je v prvih vrstah in varno vodil ljudi med potresom 1976 in predvsem po poplavi leta 2003.«

Na Združenju Černet, ki je izraz slovenske narodne manjšine, se Maria Gariupa spomnijo »kot zgodovinarja in branitelja slovenstva v Kanalski dolini, zlasti v Ukvah.

Njegovi začetki sploh niso bili lahki. Spomnimo se, da so ga izključili iz šole in ga odvlekli na sodišče. Poučevanje slovenskega jezika se je moralo umakniti v cerkev, kakor se zagotovo marsikdo še spomni.«

Globok vtis je Mario Gariup naredil tudi na p. Jana Cvetka (za ambonom), ki mu je iz slovenske frančiščanske province prišel pomagat novembra 2018. VIR: Združenje don Mario Černet

Želel je, da bi nekdo lahko nadaljeval njegovo delo

Globok vtis je Mario Gariup naredil tudi na p. Jana Cvetka, ki mu je iz slovenske frančiškanske province prišel pomagat novembra 2018. V njem je videl pravega čedermaca, ki je imel »ljubeč odnos do župnij in ljudi, ki so mu bili zaupani.«

Mario Gariup si je želel, da bi nekdo lahko nadaljeval njegovo delo. Novembra 2019, sedem mesecev po Gariupovi smrti, p. Cvetku videmska nadškofija pogodbe ni podaljšala. Že pred tremi leti so se domačini obrnili na nadškofa Mazzocata, da bi poskrbel za dvojezičnega duhovnika za slovenske vernike v Kanalski dolini, vendar so naleteli na gluha ušesa.

Gariupa sta se spomnila tudi diakon Corrado Colutta in naborješko-oški župan Boris Preschern.

Plakat, s katerim so vabili na slovesnost postavitve spominske plošče. VIR: Združenje don Mario Černet

Leta 2015 je izdal knjigo na 1000 straneh Narod, ki izumira

Mario Gariup se je rodil leta 1940 v Topolovem. Eno leto je bil kaplan v Pavia di Udine, potem župnik v Dordolli blizu Mužaca.

Od leta 1974 do 2019 je bil župnik v Ukvah in Ovčji vasi v Kanalski dolini. Dvajset let je skrbel tudi za Naborjet in Lužnice.

Slovel je kot avtor številnih knjig o zgodovini Kanalske doline. Najbolj znana je Opcija za tretji rajh v Kanalski dolini (2000).

Zadnjo, monumentalnega obsega (1.013 strani) in prav tako vsebine, z naslovom Un popolo in estinzione (Narod, ki izumira. 1000 strani za 1400 let zgodovine Slovencev v Kanalski dolini med Nemci, Furlani in Italijani) je izdal januarja 2015.

Tudi on se je pred leti moral zaradi slovenstva zagovarjati na sodišču.

Zlata maša v Špetru v Benečiji 27. 6. 2015, Marino Qualizza in Mario Gariup. FOTO: Ivo Žajdela

Nasprotniki Slovencev so mu grozili z izgonom

Za vzornike si je izbral zavedne slovenske duhovnike, kot sta bila Rafko Premrl in Ivan Gujon, in v cerkvi ter v javnosti ohranjal slovenščino. Zaradi tega so ga nasprotniki slovenščine in Slovencev tudi grdo zmerjali in mu grozili z izgonom.

Ko je leta 1974 v Ovčji vasi, kjer ima okrog 60 hišnih imen slovenske korenine in kjer je služboval in leta 1868 umrl župnik Jurij Prešeren, brat Franceta Prešerna, med mašo govoril tudi slovensko, ga je po maši čakalo v zakristiji sporočilo farnega sveta.

Na njem je pisalo: Od danes naprej se bo pri bogoslužju v naši župnijski cerkvi govorilo samo po italijansko. V slovenskem jeziku je dovoljeno le petje! Župnik Mario se ni ustrašil.

Grob Maria Gariupa v Ukvah. FOTO: Ivo Žajdela

Zasebno je organiziral tečaje slovenščine in druge dejavnosti

Čeprav je bila slovenščina v tistih letih izgnana iz javnosti, je skupaj s takratnim organizatorjem Slovencev v Kanalski dolini Salvatorejem Venosijem v okviru Cerkve in zasebno organiziral tečaje slovenščine in druge dejavnosti, s katero bi slovenščino rešila izumrtja.

V devetdesetih letih je preživel hudo nesrečo, saj je pri popravljanju strehe župnišča omahnil v globino. Pozdravil se je in bil še naprej spoštovan dušni pastir v Kanalski dolini.

Ko je avgusta 2003 deroč hudournik z Ukovške planine odnesel zvonik in del cerkve v Ukvah ter hudo poškodoval vas, je Mario Gariup nesebično pomagal pri obnovi vasi in cerkve. Ukve so bile takrat podobne Logu pod Mangartom.