Kako je nastala prekrivanka za naslov knjige Znansopotnika?

Tom: Rada si izmišljujeva takšne besede. Ob 60. obletnici NIB je Marina z Marjanom Žiberno uredila knjigo o zgodovini NIB, jaz pa sem si izmislil naslov, ki vse to povzema: Rastvejitev, torej ne razvejitev, ampak rast in vejitev. Takšne besedne skovanke dobro povzemajo vsebino in tako je bilo tudi pri najini knjigi.

Besedne skovanke dobro povzemajo vsebino in tako je bilo tudi pri najini knjigi.

Marina: Na NIB imamo tudi zbirko Vse živo. Ko smo izdali prvo knjigo, smo se odločili, da bo nastala zbirka. Med pogovorom, kaj naj bi bilo v njej, smo preprosto rekli: vse živo. Ker smo biologi, ima ta naslov smisel.

Marina, vaš začetni odnos do študija ni bil prav resen. Kdaj vas je začela biologija zanimati?

Marina: Saj me je zanimala, ampak nisem bila tako determinirana kot Tom. Vse me je zanimalo in vseeno bi bilo, kaj bi študirala. Ker pa so bili v naši družini vsi družboslovci, sem se iz upora odločila za biologijo. Na začetku mi ni bila všeč, v drugem letniku, ko smo šli na potovanje v Nepal in na Šrilanko, pa so se mi odprle druge perspektive in videla sem, da se lahko znotraj tega poklica čisto dobro najdem.

Ko smo šli na potovanje v Nepal in na Šrilanko, pa so se mi odprle druge perspektive.

Na tej entomološki odpravi ste srečali alpinista Nejca Zaplotnika. Kako se ga spominjate?

Tom: Nejc Zaplotnik takrat še niti ni bil tako znan. Spomnim se, da se je pripeljal na kolesu v širokih hlačah in tuniki, imel je zanj značilne dolge svetle lase. Povedal je, da je prišel z odpravo na oglede za vzpon na Manaslu.

Marina: V Katmanduju je bilo takrat veliko Slovencev. To so bili alpinisti in privrženci gibanja flower-power. Če si bil hipi, si moral iti v Nepal ali Indijo.

Kakšna je hitrost izumiranja vrst v primerjavi z naravnim tokom izumiranja v preteklosti?

Marina: V zgodovini je bilo pet velikih izumrtij, pri čemer je izumrlo 90 odstotkov vseh živih bitij. Ocenjujejo, da je le štiri odstotke vrst takih (večina gre za arheje ali bakterije), ki so se obdržale od zgodnjih začetkov življenja, vse druge vrste, ki jih poznamo zdaj, so se na novo razvile.

Tom: Težava je hitrost izumiranja. Biotsko raznovrstnost izgubljamo hitreje kot kdaj koli. To je vezano na naše delovanje in naš življenjski slog. Vdiramo v prehranjevalne verige in ne vemo, kaj s tem povzročamo.

Le štiri odstotke vrst je takih, ki so se obdržale od zgodnjih začetkov življenja, vse druge so se na novo razvile.

Sedanji tok izumiranja vrst je med 1000- in 10.000-krat hitrejši od naravnega, kar pomeni, da vsako leto izumre med 0,01 in 0,1 odstotka vseh vrst. Dejanska številka pa je seveda odvisna od naše ocene, koliko vrst sploh živi.

Kaj pa menite o izsekavanju dreves v Tivoliju v Ljubljani, proti čemur so bili tudi protesti? Ste imeli kaj besede tudi vi?

Marina: Meni osebno se je to zdelo grozno. Kolegi gozdarji pa so naju prepričevali, da je nujno. Jaz mislim, da ni, besede pa pri tem nismo imeli. Če posekaš desetletje staro drevo, ga ni več.

Tom: Če gre za sanitarni posek, npr. zaradi lubadarja, je drevesa treba odstraniti. Če pa gre za zdravo stoletno bukev … Staro drevo je habitat za mnoge druge organizme in ima popolnoma drugačne ekosistemske storitve kot mlado. Vsaka posamezna enota ima v ekosistemu drugačno vlogo. Podobno je s koncerti v Tivoliju. Nimamo nobene besede. Mnenje politike prevlada. Po forumih pa so naju napadali kot zelena, nestrpna, ekofašista. Govorimo o naravovarstvu in zelenem prehodu, dokler nima kdo drugačnega interesa in je zraven denar. Če kmetje potrebujejo zemljo in prostor, barjanski okarček ni več pomemben. Moramo se odločiti, ali imamo park, da varujemo habitate, za kar je bil ustvarjen in zavarovan, in se tako obnašamo, ali pa ga nimamo.

V naravi je vse tako povezano, da se ne ve, kaj bo neka sprememba povzročila.

Marina: To se skrči na nekaj malega, češ, kaj bi se ukvarjali s tem metuljčkom! A v naravi je vse tako povezano, da se ne ve, kaj bo neka sprememba povzročila.

Letos je kopanje v Jadranskem morju oviralo sluzenje morja. Kaj znanost ve o tem?

Tom: To je precej pereča težava, ki še ni pojasnjena, čeprav nastanek sluzastih mas v morju že dolgo raziskujejo. Verjetno je povezan s fitoplanktonom. Zakaj se začnejo sladkorji povezovati v polisaharidne sluzaste prevleke, se še ne ve. Temu se bo morda posvetil sin Timotej.

Prebrali ste del intervjuja, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 5/2024. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.