Marin je bil častnik rimske vojske. Živel je v 3. stoletju. Rimski cesar Galien je s posebnim odlokom preganjanje kristjanov ustavil. Morda ga je k temu nagovorila njegova krščanstvu naklonjena žena Salonina ali pa strašna usoda njegovega očeta Valerijana, ki je kruto preganjal kristjane. V vojni s Perzijci je bil namreč ujet in perzijski kralj Šapur I. ga je zmagoslavno vlačil s seboj od mesta do mesta, odetega v škrlat, toda uklenjenega v verige.

Toda Galienovega odloka niso povsod izvrševali. Tako je neki nevoščljivec ovadil častnika Marina, da je kristjan. Sodnik je dal Marinu tri ure odloka za premislek. Ko je šel izpred sodnika, je srečal cezarejskega škofa. Ta ga je prijel za roko in ga popeljal v cerkev naravnost pred oltar. Tam mu je lahno privzdignil častniški plašč, mu pokazal sabljo, ki jo je imel Marin pod plaščem pripasano, takoj nato pa mu je pokazal evangeljsko knjigo na oltarju in dejal: »Izberi si, kar ti je ljubše!« Marin je segel po evangeliju. Škof mu je rekel: »Drži se torej Boga in z njegovo pomočjo pokrepčan prejmi, kar si si izbral! Pojdi v miru!«

Za to božjo moč je Marin v cerkvi dolgo molil. Birič ga je že klical. Pred sodnikom je hrabri častnik spet spoznal svojo vero in bil brez odloga obsojen na smrt.

Zgodovinar Evzebij, ki nam poroča o Marinovem mučeništvu, omenja zaradi bogoljubne vneme tudi Asterija, člana rimskega senata, prijatelja cesarjev in vsem znanega po svojem rodu in bogastvu. Bil je navzoč ob Marinovi junaški smrti. Mučenčevo truplo je zadel na svoje sijajno in dragoceno oblačilo in ga odnesel. Zelo bogato ga je zavil in dostojno pokopal. Asterij je pozneje prav tako dal življenje za Kristusa, in Cerkev ga kot mučenca slavi na isti dan kakor Marina, 3. marca.