Besedilo dogme se v slovenskem prevodu glasi: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« 

Vera v Marijino vnebovzetje nas katoličane še prav posebej povezuje s pravoslavnimi kristjani, kar daje prazniku poseben ekumenski pridih. V srbski pravoslavni Cerkvi je praznik dobil ime velika gospojina, pri drugih pravoslavnih Cerkvah pa je pogost naziv tega praznika Marijino zaspanje. Slovenska poimenovanja za praznik Marijinega vnebovzetja, ki so v navadi med ljudmi, pa so veliki šmaren, šmarno, velika maša in velika gospojnica.

Oltar v cerkvi Marije Vnebovzete pri Novi Štifti na Dolenjskem. FOTO: Oton Naglost.

Posvetitev slovenskega naroda Mariji

Leta 1992, v prvem letu samostojnosti, se je slovenski narod na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah posvetil Mariji. To posvetitev z ljubljanskim nadškofom obnavljamo na njen praznik vsako leto. Vsi pa smo povabljeni, da se Mariji posvetimo vsak dan.

Posvetilna molitev naj bo izrečena v želji, da bi Marija res spremljala naše življenje in da bi se mi tega zavedali:

Presveta Devica Marija!

Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,

ga rodila in z njim pod križem trpela.

Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka

nas je varovala skozi vso zgodovino.

Tebi izročamo sami sebe,

da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.

Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje

in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,

da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.

Tebi izročamo slovensko domovino,

da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.

Tebi izročamo naše rojake po svetu,

da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

Sprejmi nas v svoje varstvo

in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,

ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Romarski shodi

Marijinemu vnebovzetju je na Slovenskem posvečenih več cerkva, praznično pa je na ta dan tudi v vseh drugih cerkvah. Že od nekdaj so 15. avgusta veliki romarski shodi, eden od njih je v cerkvi Marije Vnebovzete pri Novi Štifti na Dolenjskem, ki se ga poleg domačinov udeležijo tudi romarji od blizu in daleč.

Na Marijin grič romamo 

vsak po svoji stezi srca, 

vsaka duša ljubeče prinaša 

svoj šopek vere in upanja.

(Stanka Mihelič)

V podnožju »Brinovega griča«, kot kraj imenujejo domačini, je dom Stanke Mihelič, ene od vdanih častilk novoštiftarske Marije. Skozi okno svojega doma vidi cerkev Marije Vnebovzete, zato je lahko zapisala: »Marija Vnebovzeta, moj pogled hiti k Tebi, vabijo ga svetla okna, prvi sončni žarki jutra …« 

Nekatere od brezštevilnih molitev slavljenja, prošenj in zahval, ki jih je namenjala tudi Mariji Vnebovzeti, nam ponuja v branje in premišljevanje v svojih desetih zbirkah pesniških meditacij. Naslednja je iz njene zadnje knjige z naslovom Do nebeških vrat (2021):

Vnebovzeta,

pred Teboj stojim in Te gledam;

pred Teboj sedim in Te poslušam;

pred Teboj klečim in Te prosim;

pred Teboj sem sklonjena in Te slavim …

K Tebi prihajam, k Tebi se vračam; 

Tebe obiskujem, Tebi zaupam.

Nebes ni brez Tebe.

(Stanka Mihelič)