Marijino veselje ob snidenju z njenim Sinom
Marijino veselje ob snidenju z njenim Sinom
Slovesni in zapovedan praznik, ki je za Slovence od osamosvojitve naprej tudi dela prost dan, je največji Marijin praznik in gotovo ni naključno, da ga s pravoslavnimi brati praznujemo na isti dan – saj vendar prav mama po prepiru med bratcema vzame vročekrvni ročici, ki sta tiščali pesti, ju s poljubom omehča in poda drugo drugi v spravo.
Tudi ni naključno, da je Marijin največji praznik dan njenega končanja življenja na zemlji; kakor večina svetnikov, ki svoj god praznujejo na dan smrti, prav Marija ta dan, dan smrti, spreminja v dan nebeškega rojstva, dan veselja in izpolnitve.
Ona, ki je vsa zemeljska in hkrati vsa Božja, tako razpoložljiva Zanj, da s svojim odločilnim »da« pomaga priti nebesom na zemljo, našo smrt spreminja v veselje in naš strah pred smrtjo preobraža v pričakovanje nebes.
Rojstvo za nebesa
Pred dnevi sem z otroki obiskala grob mojega očeta in smo nekako prišli do debate o tem, kje bo kdo pokopan, ko umremo. Lepo mi je bilo poslušati moje malčke, kako o tem debatirajo brez strahu in sproščeno; pa še zdaleč ni tako, da ne bi vedeli, kaj pomeni smrt, z njo so se srečali zelo od blizu, ob smrtih sorojencev.
A morda je ravno njihovo rojstvo za nebesa, kot imenujemo njihove rojstne in smrtne dni, na pravo mesto postavilo naše bivanje na zemlji – kot potovanje proti nebesom. In s tem izničilo strah, ker smrt ni več neznanka, ampak po sv. Frančišku sestra smrt.
Če že meni ob razmišljanju o smrti igra srce ob upanju, da bom srečala svoje nebeščane, si ob tem, ko razmišljam o trenutkih Marijinih zadnjih zemeljskih ur, zlahka predstavljam njeno čisto veselje in prekipevajoče pričakovanje ob snidenju s Sinom v nebesih.
Življenje, ki je na tak način zazrto proti smrti, ni črnogledo, tudi ni neodgovorno ali lahkomiselno, ampak vsakodnevno »težo dneva« ter vsakršno trpljenje živi v luči odrešenja.
Marija s svojo življenjsko zgodbo je lahko zgled vsem trpečim v težkem času koronavirusa, saj nas spominja na to, da je vsakršno trpljenje lahko odrešilno.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (33/2021).