Praznik Marijinega vnebovzetja nosi več imen, kot so »veliki šmaren«, »velika maša«, »Marijino zaspanje«, kar lepo nakazuje, za kako priljubljen praznik med verniki gre. Slovesni in zapovedan praznik, ki je za Slovence od osamosvojitve naprej tudi dela prost dan, je največji Marijin praznik in gotovo ni naključno, da ga s pravoslavnimi brati praznujemo na isti dan – saj vendar prav mama po prepiru med bratcema vzame vročekrvni ročici, ki sta tiščali pesti, ju s poljubom omehča in poda drugo drugi v spravo.

Tudi ni naključno, da je Marijin največji praznik dan njenega končanja življenja na zemlji; kakor večina svetnikov, ki svoj god praznujejo na dan smrti, prav Marija ta dan, dan smrti, spreminja v dan nebeškega rojstva, dan veselja in izpolnitve. Ona, ki je vsa zemeljska in hkrati vsa Božja, tako razpoložljiva Zanj, da s svojim odločilnim »da« pomaga priti nebesom na zemljo, našo smrt spreminja v veselje in naš strah pred smrtjo preobraža v pričakovanje nebes.

...