Pred dobrim desetletjem so v krajih ob Soči uredili Povezovalno pot treh svetišč, ki gre od Svete Gore nad Solkanom do Stare Gore nad Čedadom. Peš romanje po njej traja več kot deset ur, če se vzpnemo do Marijinega Celja nad Ligom, pa se lahko v samo nekaj sekundah s pogledom sprehodimo od njenega začetka do konca.

Cerkev Marijino Celje stoji na Kanalskem Kolovratu, ki se dviga med mejno reko Idrijco na zahodu in Sočo na vzhodu. Iz doline se do nje najhitreje pripeljemo iz Kanala, kjer je tudi začetek planinske poti.

Kanal je eno najbolj zanimivih naselij ob Soči. Nastal je že v 12. in 13. stoletju na kraju, kjer je reka izoblikovala slikovita korita. Oba bregova povezuje 17 metrov visok most, ki je vsako leto prizorišče odmevnega tekmovanja v skokih v vodo. Malo naprej vidimo župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, nasproti nje pa kip duhovnika in alpinista Valentina Staniča, ki se je leta 1774 rodil v bližnji vasi Bodrež. Spomin nanj zvesto ohranja Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal, ki bo v soboto, 28. marca, pripravilo že 22. pohod po njegovih stopinjah. Začetek bo med 6. in 9. uro pri mostu v Solkanu, od koder bodo pohodniki krenili na približno 30 kilometrov dolgo pot čez Sabotin, Vrhovlje in Korado do Kanala.

S Kanalom, ki ima malo več kot 1.200 prebivalcev, je povezanih še nekaj znanih oseb. Tu so se rodili umetnostni zgodovinar, arheolog in pesnik Vojeslav Mole, grafik in slikar Riko Debenjak ter dirigent Anton Nanut. V kraju je del otroštva preživel tudi skladatelj Marij Kogoj, ki ga prikazuje kip pred občinsko stavbo.

Zdaj pa na pot. Iz središča Kanala krenemo čez Sočo in skozi podvoz na drugo stran železniške proge. Zemljevid kaže, da gre Povezovalna pot treh svetišč tu v desno po cesti proti Ligu, planinski kažipot pa nas vabi v levo, zato bomo sledili tej poti, ki nas hitro pripelje v Gorenjo vas. Tam se ločimo od poti na Korado in pred osamljeno hišo zavijemo desno navkreber v gozd. Tla pokrivajo cvetoče vijolice, zimzeleni, pljučniki in veliki šopi trobentic. Na eni strani nas spremlja kamnita ograda, na drugi nam pogled med golim vejevjem uhaja proti Kanalu.

Preden prispemo do širokega kolovoza, zavijemo v desno, presekamo ovinek, prečkamo kolovoz in se malce pozneje pridružimo naslednjemu, ki pelje do manjše jase. Pred njo znova prestopimo na stezo ter se mimo 23 metrov visokega in skoraj dva metra debelega kostanja, ki počasi izgublja boj s starostjo, vzpnemo do asfaltne ceste. Pred njo zavijemo do samotne hiše, gremo čez čistino in se pri počitniških hišicah znova potopimo v gozd. Steza, ki so jo preorali divji prašiči, se pridruži tisti iz zaselka Čolnica. Četrt ure pozneje se drevje razmakne: pred nami se pokažeta transformatorska postaja in cesta. Pri njej zavijemo v desno in se vzpnemo do mogočne božjepotne cerkve sv. Zenona in Marijinega imena.

Prva cerkev je na tem kraju stala že v začetku 13. stoletja, leta 1761 pa so vanjo prenesli kopijo Marijinega kipa iz Mariazella v Avstriji, zato se jo je prijelo ime Marijino Celje. Zaradi velikega navala romarjev so jo leta 1774 povečali in postavili dva zvonika. A enega »so morali že leta 1825 podreti na ukaz kanalskega župnika, češ da ima župnijska cerkev v Kanalu le en zvonik in se zato ne spodobi, da bi bila tu dva,« beremo v knjigi Duša, le pojdi z mano. Oba zvonika sta bila obnovljena leta 1997.

Cerkev stoji na razglednem temenu, s katerega se vidi daleč naokrog. Na zahodu hitro najdemo Staro Goro nad Čedadom, na severu vidimo Matajur, greben Polovnika, Krn, Kolovrat in Tolminsko-Bohinjske gore, na vzhodu rob Banjške planote in Golake, na jugu pa Sveto Goro in v daljavi svetlikajoče se morje. Ob njem bo že kmalu gneča, tu pa bomo lahko še naprej uživali v miru, božji bližini in množici naravnih lepot.


OSNOVNI PODATKI

Marijino Celje (680 m)

Izhodišče: Kanal.

Dostop: V Kanal se lahko pripeljemo iz Nove Gorice ali iz Tolmina oziroma Mosta na Soči (do sem pa iz Logatca skozi Idrijo ali iz Škofje Loke skozi Cerkno oziroma Železnike). Avto lahko pustimo na parkirišču pri gasilskem domu.

Kratek opis poti: Od župnijske cerkve v Kanalu krenemo čez Sočo in pod železniško progo do Gorenje vasi. Tam zavijemo v gozd, po katerem se vzpnemo do Marijinega Celja nad Ligom. Pot je označena s planinskimi markacijami, ki pa so ponekod precej obledele.

Višinska razlika: 580 m.

Dolžina vzpona: 1.45 ure.

Zemljevid: Kanal ob Soči, 1 : 45.000. Na voljo je v Turistično informacijskem centru Kanal. Na njej je vrisana povezovalna pot treh svetišč, ne pa tudi tukaj opisana planinska pot.

Več informacij: www.tic-kanal.si.

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi v Kanalu je maša vsako nedeljo ob 9. uri, v župnijski cerkvi sv. Zenona in Marijinega imena (Marijino Celje) nad Ligom pa ob 11. uri