Ko sem razmišljala o Marijini vlogi v mojem življenju, so tako živo vstajala pred mano močna, mogočna doživetja, zame čudeži, ker da se vse »tako poklopi«, ne more biti kar tako samoumevno. Prijateljica pravi, da še las ne pade z glave, če Bog tako ne odloči, rek »Po Mariji k Jezusu« pa nam je vsem domač. Skozi vse otroštvo me je spremljala »naša homška Marija«. Na Homec, griček nad Šmartnim pri Slovenj Gradcu, so na praznik Marijinega vnebovzetja romale množice. Homška Marija je spremljala, spremlja in bo spremljala moje življenje do konca. Čudeži, ki jih je izprosila za moje prednike in družino, ostajajo nekaj, kar ti da moč, da bo vse prav, samo Mariji moraš zaupati. Marija je pomagala. Marija pomaga. Marija bo pomagala. Trdno verujem v to! Tudi zaradi mnogih dogodkov, ki so me zaznamovali, nazadnje nedavno, ko je Marija med dopustom na mestu, ki ga je mož že večkrat prečesal, »našla« našo izgubljeno denarnico. »To je pa naša homška Marija!« sem vzkliknila.

V času očeto...