Blažena, devica, grofica in ustanoviteljica, mati črncev

Ime: Hebrejsko ime Mirjam pomeni: »Tista, ki jo ljubi Bog«. Ime Theresia pa pocezujejo z grško besedo thera: »lov, marljivo prizadevanje«, tudi »obramba, zaščita«.

Življenje: Rodila se je 24. aprila 1863 v mestecu Loosdorf blizu Melka v Avstriji, umrla pa 6. julija 1922 v Rimu v Italiji. Rodila se je v stari grofovski rodbini poljskega rodu s številnimi pomembnimi osebnostmi v zgodovini Cerkve. Očetu Antonu Halku in materi Jožefini Salis-Zizers je se rodilo sedem otrok, Marija je bila najstarejša. Starši so bili izredno pobožni, skoraj vsak dan so bili pri maši, v družini se je redno molilo. Osnovno versko in splošno izobrazbo je prejela doma, ko pa se je družina preselila v St. Polten, je tam obiskovala šolo »angleških dam« in se udeleževala literarnih ur, ki so jih za njena brata imeli benediktinci iz bližnjega samostana. Imela je številne talente, ukvarjala se je z umetnostjo, slikanjem in igranjem, bila je nadarjena pisateljica. Po očetovi smrti je prevzela službo dvorne dame pri veliki toskanski vojvodinji na njenem dvoru v Salzburgu. Tudi tu je svoje dolžnosti vestno opravljala, tako da jo je vojvodinja zelo cenila. Kljub razkošnemu in brezskrbnemu življenju pa je znala ohraniti svojo preprostost, nravnost in pobožnost. V tem času je postala tudi članica Frančiškovega tretjega rodu.

Misijoni: Na dvoru se je seznanila z nekaterimi, ki so občasno prihajali s prošnjami za finančno pomoč misijonarjem in misijonskim deželam, zlasti gobavcem na Madagaskarju. To je v njej počasi prebudilo željo, da bi se posvetila temu delu. Leta 1889 se je srečala s kardinalom Lavigerijem, velikim delavcem za misijone in odpravo suženjstva. Z njim je po avstrijskem cesarstvu spodbujala k ustanovitvi odborov za boj proti suženjstvu. Pisala je članke, s katerimi se je zoperstavljala suženjstvu in protestirala proti nečloveškemu ravnanju z ženskami v Afriki. Začela je izdajali revijo Odmev iz Afrike, ki izhaja še danes, in kasneje še revijo Zamorček, Obe reviji sta pred vojno izhajali tudi v slovenščini.

Skupnost: leta 1893 je ustanovila Družbo sv. Petra Klaverja in 8. septembra 1897 s prvimi članicami izpovedala večne zaobljube. Sledila so leta intenzivnega dela za misijone, predavanja, konference, govori na evharističnih kongresih in različna srečanja, tiskanje knjig in Svetih pisem za potrebe misijonov. Leta 1900 je na Dunaju sama organizirala konferenco proti suženjstvu. Skupnost misijonskih sester sv. Klaverja danes deluje v 23 državah po Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.

Zavetnica: misijonov in svoje skupnosti.

Upodobitve: na fotografijah vidimo preprosto ženo v črni redovni obleki s svetinjico okoli vratu.

Beatifikacija: papež Pavel VI. jo je 19. oktobra 1975 razglasil za blaženo.

Goduje: 6. julija.