Svetopisemska žena

Marija Saloma (Salome) je bila Zebedejeva žena in mati Jezusovih apostolov Jakoba starejšega in evangelista Janeza. Sveto pismo pozna še eno Salomo, dasi je ne imenuje z njenim imenom. Po poročilu zgodovinarja Jožefa Flavija naj bi bilo Saloma ime Herodiadini hčerki, ki je po materinem navodilu zahtevala, naj ji prineso na krožniku glavo Janeza Krstnika.

Današnja svetnica je bila ena izmed žena, ki so v Galileji hodile za Jezusom, ga spremljale na njegovih apostolskih potih ter njega in apostole oskrbovale z vsem potrebnim. Bila je poleg Jezusove matere, Marije Magdalene in Marije Klopajeve ena izmed tistih, ki so stale pod križem in naslednji dan šle nakupit dišav za maziljenje. Saloma naj bi bila po mnenju eksegetov tista druga Marija, ki jo omenja evangelist Matej: »Ko je minila sobota in se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in ona druga Marija pogledat grob« (Mt 28, 1).

Kot mati Zebedejevih sinov Jakoba in Janeza je nekoč stopila k Jezusu s prošnjo, naj bi njena sinova sedela v njegovem kraljestvu eden na njegovi desnici in drugi na njegovi levici. Na to prošnjo Jezus ni odgovoril materi, marveč sinovoma, kar dokazuje, da sta jo s to željo poslala k Jezusu sinova. To je razvidno tudi iz Markovega evangelija, ki poroča, da sta apostola prosila sama (10, 35). Jezusov odgovor je pri obeh evangelistih enak: »Kelih, ki ga pijem jaz, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; tega pa, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, ne morem dajati jaz, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno« (Mr 10, 39 sl).

S tem odgovorom je Jezus apostolom in tudi spremljevalkam, med katerimi je bila Saloma, priporočil ponižnost. Saloma zaradi tega ni bila nič užaljena, dasi Jezusovega odgovora najbrž ni povsem razumela. Vztrajala je pri Jezusu tudi takrat, ko so ga učenci zapustili in se razbežali.

Goduje 22. oktobra.