V 2. stoletju jo je sv. Irenej imenoval našo zagovornico. Tudi starodavna molitev Pod tvoje varstvo pribežimo nam dokazuje, da so kristjani že od nekdaj zaupno prosili Marijo za pomoč.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, 

temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, 

naša gospa, naša srednica, naša besednica!

S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči!

Prosi za nas, sveta Božja Porodnica, da postanemo vredni obljub Kristusovih!

Marijina pomoč v času hudih stisk 

Kot Pomočnico kristjanov je nebeško Mater Marijo častila Cerkev že davno. Z velikim zaupanjem so se ljudje k njej zatekali v času hudih stisk, še zlasti v drugi polovici 16. stoletja, ko so Turki grozili Evropi. Prav njej so pripisali zasluge za odvrnitev turške nevarnosti. Iz tistega obdobja izvira tudi njen naziv Marija Pomagaj, ki je pravzaprav klic vernika k Mariji za pomoč.

In zakaj se Marije Pomagaj spominjamo še posebej prav 24. maja? Na ta dan se je namreč papež Pij VII. leta 1815 vrnil v Rim po petletnem ujetništvu v francoskem kraju Fontainebleau, kamor ga je leta 1809 odpeljal Napoleon. Tudi to rešitev papeža iz ujetništva so pripisali Marijinemu posredovanju. In še posebej pomenljivo: v istem kraju in v isti palači, kjer je prej zadrževal papeža Pija VII., je bil premagani Napoleon obsojen na izgnanstvo na otok Svete Helene.

Obstaja veliko različnih upodobitev, ki kažejo na zaščitniško vlogo Božje Matere. Tako lahko na nekaterih vidimo Marijo, ob njenih nogah pa duše v vicah, ki kličejo na pomoč. Pogoste so tudi upodobitve ladje na viharnem morju, nad katerimi bdi sij Božje Matere. Ladja na viharnem morju je namreč star simbol človeškega življenja. 

Tudi na Rakovniku v Ljubljani bo v teh dneh posebej slovesno. FOTO: Marjan Smerke

Marija Pomagaj na Slovenskem

Pri nas se je čaščenje Marije Pomočnice globoko zakoreninilo po zaslugi osrednjega slovenskega romarskega svetišča na Brezjah. Za Slovence je gotovo najpomembnejša prav Layerjeva podoba Marije Pomagaj v tamkajšnji cerkvi sv. Vida. Med verniki je zelo priljubljena in z njo je povezanih veliko čudežev. 

Kopije brezjanske podobe je mogoče najti v večini slovenskih cerkva, pa tudi v cerkvah, ki so jih v tujini postavili slovenski izseljenci in od katerih so mnoge posvečene prav Mariji Pomagaj. Marijina podoba jim predstavlja bistveno vez z domovino. 

»Marija je vsak trenutek tolažba in mir. Grenkobo spreminja v sladkost in boj v nežnost. Trpi s trpečimi, ostaja s tistimi, ki ostajajo, in odhaja z odhajajočimi. Je naša radost, veselje in mir« (Ignacio Larranga v knjigi Marijin molk).

Velik ljubitelj Marije Pomočnice je bil sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev. Svoja prizadevanja  za vzgojo mladine je položil prav pod varstvo Marije Pomočnice. Njej na čast je v Torinu postavil veličastno baziliko. Ko je začel graditi, je bil čisto brez denarja, vendar je zaupal v njeno pomoč. Tudi pri nas na Rakovniku v Ljubljani, kjer domujejo salezijanci, stoji romarsko svetišče Marije Pomočnice. 

Marija nam hoče pomagati zlasti v tem, da se v svojem življenju ne bi prilagajali miselnosti tega sveta, ampak da bi prepoznavali, kaj hoče Bog.

Mariji v čast je napisanih veliko pesmi. Ena najbolj znanih je gotovo prav ta, ki opeva našo prošnjo za Marijino pomoč: 

Marija, pomagaj nam sleherni čas, / na tebe ozira se vsak izmed nas. / Marija, vse k tebi hiti, / Marija, pomagaj nam ti!

Marija, pomagaj in vodi nas ti, / da Bogu in tebi zdaj bomo zvesti. / Marija, vse k tebi hiti, / Marija, pomagaj nam ti!

Marija, pomagaj rodovom zemlje, / da v Božji ljubezni in miru žive. / Marija, vse k tebi hiti, / Marija, pomagaj nam ti!

Marija, pomagaj sirotam vojske, / jih milostno sprejmi na svoje Srce. / Marija, vse k tebi hiti, / Marija, pomagaj nam ti!

Še enkrat zakličem in prosim naglas: / Nikar ne zapusti, Marija, ti nas. / Marija, vse k tebi hiti, / Marija, pomagaj nam ti!