Marija Magdalena, prva glasnica Jezusovega vstajenja
Marija Magdalena, prva glasnica Jezusovega vstajenja
Ob evangeljskem poročilu, da je Jezus iz nje izgnal sedem demonov (prim. Mr 16,9 in Lk 8,2), se je razbohotila ljudska domišljija in iz nje naredila veliko grešnico in spokornico; temu so sledila številna slikarska in literarna dela ter celo filmi.
Ne glede na to, kakšno je bilo njeno življenje pred srečanjem z Jezusom, je neizpodbitno dejstvo, da jo je to srečanje popolnoma prevzelo. Postala je ena najzvestejših Jezusovih prič vse do njegove smrti na križu. Prisluhnila je oznanilu svojega Učenika in po njem uravnavala svoje življenje. Nič čudnega torej, da je bila prva, ki je Jezusa spoznala, ko se ji je prikazal po vstajenju. Še več kot to: Jezus prav njen naroči, da naj obvesti druge učence, da živi, da naj pridejo v Galilejo na goro, kjer se jim bo prikazal. O tem pomembnem dogodku, pravzaprav srčiki naše vere, poročajo vsi štirje evangelisti, čeprav Luka Marijo Magdaleno omenja le v družbi drugih žena, ki so prišle h grobu (prim. Jn 20,1-18; Mr 16,9-11; Mt 28,1-10; Lk 24,1-10).
Našla je njega, ki ga je iskala
»Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Tako jo je Gospod vprašal; da bi pomnožil njeno hrepenenje in bi se še bolj razvnela v ljubezni, ko bi povedala njegovo ime. Jezus ji reče: »Marija!« Potem ko jo je bil poklical kot ženo na splošno in ga ni spoznala, jo pokliče z njenim osebnim imenom, kakor bi hotel reči: »Spoznaj njega, ki te je spoznal! Saj te ne poznam kot vse žene, ampak še posebej, osebno.« Ko pa je Marija zaslišala svoje osebno ime, je spoznala Gospoda; zato ga je takoj poklicala: »Rabuni! – Učitelj!« Našla je njega, ki ga je iskala na zunaj in ki je nagibal njeno notranjost, da ga je iskala. (Papež sv. Gregor Veliki v eni od homilij o evangelijih)
Marijo Magdaleno je že prva Cerkev slavila ne le kot tisto, ki se ji je Jezus po vstajenju prvi prikazal, ampak tudi kot tisto, ki je veselo oznanilo o Njegovem vstajenju prenesla apostolom. Hipolit Rimski jo je že v 3. stoletju imenoval kar »apostolka apostolom« in kot tako jo je že od začetka častila zlasti Cerkev na vzhodu. Sveti papež Janez Pavel II. je ob poudarjanju vloge žensk pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve izpostavil prav posebno vlogo Marije Magdalene kot »prve priče, ki je videla Vstalega, in prve glasnice, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«.
Papež Frančišek je sledil temu izročilu, ko je 3. junija 2016 z dekretom Apostolorum Apostola povzdignil god sv. Marije Magdalene v praznik za vso Cerkev in pri tem izpostavil »pomembnost te ženske, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa«. Ob tem je naglasil, da se ta »odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«.
Sv. Mariji Magdaleni se verniki priporočajo proti slabemu vremenu in proti mrčesu, kot zavetnico pa jo častijo vrtnarji in vinogradniki, žene, spokornice, jetniki, zapeljani, pa tudi učenci in študentje. Njen god praznujemo 22. julija.
Da je bila Marija Magdalena čaščena na Slovenskem že od nekdaj, dokazujejo številne njej posvečene cerkve, ki jih je več kot petdeset. Med njimi je tudi naslednjih osem župnijskih: v koprski škofiji Gore, v murskosoboški škofiji Kapela pri Radencih, v celjski škofiji Dramlje in Slivnica pri Celju, v mariborski nadškofiji Javorje in Maribor – Sv. Magdalena, v ljubljanski nadškofiji Sodražica in Zlato polje.
Po Mariji Magdaleni nosi ime nemško mesto Magdeburg. Po njej se imenuje sestrska redovna skupnost magdalenke, ki je delovala pri nas v Studenicah do leta 1949.
303 Slovenke z imenom Marija Magdalena
Po podatkih Statističnega urada RS z dne 1. januarja 2024 nosijo danes ime Marija Magdalena 303 Slovenke, nekoliko bolj pogosti sta imeni Magdalena (1665) in Magda (861), še bolj pogosti pa izpeljanki Majda (7046) in Alenka (7569), vendar so vsa ta imena v zadnjem času v upadanju ali pa se sploh ne pojavijo več. Po današnji godovnjakinji je dobila ime slovenska mistikinja Božja služabnica Magdalena Gornik.