Je apostola apostolov (lat. apostolorum apostola), saj jim je prva oznanila, da Gospod živi. Njena silna ljubezen do Gospoda, potem ko je iz nje izgnal sedem demonov (Mr 16,9), jo je nenehno vodila za »Rabuni-jem«. Ker je že izkusila svoje dno in silno moč Odrešenikovega dotika, je skupaj z Materjo ostala zvesta tudi pod križem, sredi ponižanj, nasilja in posmeha zla. Njeno z Dotikom ozdravljeno srce ni moglo mirovati, temveč je še celo ponoči iskalo njega, ki ga ljubi njena duša (Vp 3,1). Tako je prvi dan tedna navsezgodaj, še v temi, prišla h grobu (Jn 20,1). Prav tam, objokano in zazrto v temo groba, jo poišče Vstali in nagovori. S svojim svetim klicem jo dvakrat poskuša (spre)obrniti v pravo smer, da bi za večno zapustila temo in vstopila v novo občestvo z Njim, ki se ga ne da ujeti (Jn 20,17), ampak sprejeti – ta novi način bivanja, ki je v Njem. Marija tako prejme poslanstvo, ki je tudi naše; da sredi tega sveta (...