Zavetnik: Nima posebnega patronata

Atributi: molitvenik, križ, cedilo in golob

Srčna želja, da bi bila sprejeta v samostan frančiškanskih tretjerednic v domačem kraju, se je revni Krescenciji uresničila šele po posredovanju župana, ki je bil sicer protestant, a je za samostan marsikaj naredil. Sicer zelo priljubljena v domačem kraju pa se je prednici hudo zamerila, zato ji je grenila življenje, kadar je le mogla. Krescencija je to nekaj let mirno in vdano prenašala, dokler ni bila prednica odstavljena. Krescencija je bila v samostanu najprej vratarica, nato nekaj let učiteljica novink, nazadnje pa prednica. Samostan, v katerem je prej vladala precejšnja mlačnost, je pod njenim vodstvom zacvetel in doživel popolno duhovno prenovo. Vse življenje je bila šibkega zdravja, a močnega duha. Bolečine in trpljenje so jo spremljale od mladih let, tudi pred smrtjo je strašansko trpela, a je vseeno ob smrti tolažila jokajoče sestre.




Ime: Pri krstu je prejela ime Ana, ki v hebrejščini pomeni »ljubkost, milost«, v samostanu pa je prevzela ime Krescencija, ki izhaja iz latinske besede crescens »rastoč« (od tu naše ime Rastislav).

Rodila se je 20. oktobra 1682 v Kaufbeurenu v Allgäuu na Bavarskem,

umrla pa 5. aprila 1744 v samostanu Maierhof v Kaufbeurenu.

Družina: Rodila se je kot sedmi izmed osmih otrok revnega tkalca Matije Hössa in Lucije Hörmann.

Skupnost: Frančiškov tretji red.

Zavetnica: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Poleg globoke pobožnosti, vdanega sprejemanja božje volje in telesnega ter duševnega trpljenja je imela preroški dar in milost, da je lahko videla duševno stanje ljudi, čeprav jih ni še nikoli srečala.

Videnja: Tik pred redovno zaobljubo, 18. junija 1704, ji je bila v videnju razodeta milost mistične zaroke s Kristusom.

Čudež: Najbolj znan čudež je povezan s poškodovanim cedilom, s katerim ji je hudobna prednica ukazala, da mora črpati vodo iz samostanskega vodnjaka, cedilo pa je vodo čudežno držalo.

Preizkušnje: V samostanu je zaradi prednice, ki je ni marala, in nekaterih sester morala prestajati pravi pekel, ponižanja in telesne bolečine, a je vse brez besed prenašala. Poleg tega so jo vse življenje mučili hudi zoboboli in glavoboli, tako da je bil pogosto njen obraz strašno spačen od bolečin. Najhujše so bile demonske sile, ki so jo mučile in metale v zrak in ob zid, da je bila pogosto krvava, sestre pa so jo imele za čarovnico.

Upodobitve: Upodobljena je kot redovnica, pri sebi ima molitvenik in križ, saj je v samostanu vsa leta spala z velikim lesenim križem pod žimnico; njena atributa sta še cedilo in golob.

Goduje: 5. aprila.

Misel: »Pravzaprav je križ samo, če živimo brez križa.«