Na največji Marijin praznik so slovenski škofje obhajali slovesne svete maše v osrednjih škofijskih in drugih bolj ali manj znanih Marijinih svetiščih - v Sloveniji jih imamo okoli štiristo. Množice romarjev so se zbrale na Brezjah, v Strunjanu, na Ptujski Gori, Zaplazu, v Turnišču in Petrovčah ter po drugih Marijinih božjih poteh v državi.

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je praznično bogoslužje obhajal pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah, sveti maši je sledila vnovična slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji.

Nadškof Zore je v nagovoru dejal, da je Marija danes Mati, ki bdi nad svojimi otroki, »ki pogosto hodimo skozi življenje utrujeni, v potrebah, pa vendar v želji, da nikoli ne ugasne luč upanja«. Človek upanje potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo ali bolni zdravilo, kajti ko se odpovemo upanju, se razdivja človekov sebični jaz, v katerem vidi samo še samega sebe in svoje potrebe.

Kristjanovo upanje sloni na Bogu. Vsebino našega upanja nam razkriva praznik Marijinega vnebovzetja, saj je v Mariji v polnosti uresničena človekova prihodnost. Bog nas ni ustvaril, da bi se naše življenje končalo v praznini groba, temveč nas je ustvaril za ljubezen in življenje, ki se spremeni, ne pa uniči.

Kristjani in vsi ljudje dobre volje, ki živimo iz evangelija Jezusa Kristusa, moramo biti ljudje upanja, je povabil ljubljanski nadškof, kajti kadar živimo iz upanja, smo na strani življenja, na strani človeka in njegovega dostojanstva, na strani pravičnosti in spoštovanja. Prizadevamo si za izpolnjevanje Božje volje in poslanstva, ki nam je bilo zaupano.

Nadškof Zore se je pri tem zahvalil vsem, ki ne umolknejo, ko gre za resnico in pravico, čeprav doživljajo pritiske in morda celo grožnje. Ti ljudje se ne morejo odpovedati notranji svobodi in poštenju, zato po nadškofovih besedah ne smejo dovoliti, da bi jim vzeli svobodo misli in besede. Nadškof je izrazil željo, da bi tako razmišljalo in ravnalo vedno več ljudi, ki bodo širili prostor svobode, človekovega dostojanstva in pravičnosti.

Murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf je na praznik Marijinega vnebovzetja nagovoril vernike in romarje, ki so se zbrali v Turnišču.

V izhodišče svojega razmišljanja je postavil velikana med prekmurskimi duhovniki, narodnega buditelja Prekmurcev za slovenstvo, Jožefa Klekla st., saj v Prekmurju jutri slovesno obhajajo stoto obletnico združitve z matičnim narodom. Po mnenju Jožefa Klekla st. brez turniške Marije pod Logom nikakor ne bi prišlo do tega dogodka. Prekmurski Slovenci so namreč močno zaupali v Marijino pomoč v takratnih težkih in negotovih časih. V svojem narodnem prebujenju so vstali in stopili k matični domovini Sloveniji.

Marijino mogočno varstvo in priprošnjo pa potrebujemo tudi danes. Marija je žena in mati, ki varuje življenje Božjega Sina Jezusa in kot je občutila stisko svojega sina, ko je umiral na križu, tako danes občuti stisko Cerkve, ki je deležna številnih napadov; občuti bolečine mnogih, ki so preganjani samo zato, ker so kristjani. Po besedah škofa Štumpfa pa so vse te stiske priložnost, da se še bolj srčno zatekamo k Materi Mariji.

Marija je imela odločilno vlogo pri ohranjanju katoliške vere v Prekmurju in Marijino čaščenje ima med Prekmurci vsaj 1176-letno zgodovino, je dejal murskosoboški škof. Prva Marijina cerkev je bila posvečena 24. januarja 850 v utrdbi Blatenskega gradu, Marijina cerkev v Turnišču pa naj bi stala že konec 9. stoletja. Sedanje Marijino svetišče je leta 2007 postalo škofijsko marijansko romarsko središče za soboško škofijo in je še vedno steber Marijinega čaščenja za tamkajšnje vernike.

Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl je včeraj daroval slovesno sveto mašo na Ptujski Gori.

Zbranim romarjem je spregovoril o Marijini trdni in močni veri, ki se odraža v njeni hvalnici Magnifikat. To vero je prepoznala že Elizabeta, ki je Marijo označila kot »mater svojega Gospoda«.

Marija nam kaže cilj našega zemeljskega potovanja, kaže nam smer, kamor potuje Cerkev. Pomembno je, da verujemo, kako smo s krstom postali del Jezusovega poveličanega telesa, saj prav s to svojo vero preraščamo vse, kar je zemeljsko, in stopamo v to, kar je Božjega. Na praznik Marijinega vnebovzetja lahko na nek način rečemo, da zremo Marijo v Kristusovem objemu, in s tem je naš pogled usmerjen na cilj, kamor potujemo v moči Sv. Duha.

Novomeški škof msgr. Andrej Glavan je na praznik Marijinega Vnebovzetja daroval slovesno sveto mašo v Marijinem svetišču na Zaplazu.

Škof Glavan je v nagovoru dejal, da je Marijino vnebovzetje skrivnost ljubezni, ki je naša pamet ne more doumeti. Samo vera nam lahko da slutiti, kako je mogoče, da je bilo človeško bitje, čeprav polno milosti, lahko povzdignjeno v tolikšno slavo. Razlog za Marijino vnebovzetje in poveličanje pa je v posebni Božji izvolitvi in v njenem zvestem sprejemanju Božje volje.

Med tradicionalno obnovitvijo posvetitve in izročitve našega naroda Mariji je novomeški škof povabil, naj Božji Materi najprej izročimo sebe, saj bo v svetu bo več poštenosti, ljubezni, solidarnosti in odpuščanja, če bo tega več v nas samih. Mariji izročimo tudi naše družine, ki jih načenja sebičnost, in našo mladino, saj nihče razen Kristusa ne more mladim osmisliti mladosti.

Nazadnje ji izročimo tudi Cerkev na Slovenskem, še posebej novomeško škofijo, ki v prihodnosti pričakuje imenovanje novega pastirja ta naj bi bil sposoben s sodelavci popeljati škofijsko čredo na nove, bolj sočne pašnike duhovnega življenja.

Vir: katoliska-cerkev.si
Foto: katoliska-cerkev.si / arhiv Družine