Spokornica, puščavnica

Življenje svete Marije Egiptovske je čudovito popisal sv. Sofronij, škof v Jeruzalemu. Podobno kot pri mnogih drugih življenjepisih svetnikov so tudi pri Mariji Egiptovski dolgo časa sklepali, da gre predvsem za pobožno legendo z malo ali nič zgodovinsko oprijemljivimi podatki. Kasneje pa so ugotovili, da so osebe, omenjene v zgodbi, resnične, pa tudi krajevni podatki, na primer, kje je njen grob, niso izmišljeni. Osnovni namen njene življenjske izkušnje je prav gotovo pokazati, da je svetost dosegljiva vsakomur, tudi še tako velikemu grešniku. Potrebna je seveda samo resna pokora in spreobrnjenje. O kom govorimo? 

Marija je bila doma iz Egipta; dvanajstletna je zapustila dom in starše ter se v Aleksandriji predajala lahkomiselnemu življenju. Sedemnajst let je živela kot prostitutka. Nekoč pa je svoje usluge ponujala tudi na romarski ladji, ki je bila na poti v Sveto deželo. Ker je bila versko vzgojena, se je hotela v Jeruzalemu udeležiti praznika povišanja sv. Križa v cerkvi božjega groba. Hotela je stopiti v božjo hišo, pa ji je to preprečila neka nevidna moč, ki jo je začutila, notranji glas pa ji je rekel: »Nisi vredna, da bi videla križ tistega, ki je zate umrl v neizmernih bolečinah.« To jo je tako pretreslo, da se je sklenila temeljito spokoriti. V bridkem kesanju se je zatekla pred Marijino podobo pred cerkvijo in jo prosila pomoči, da Kristusova kri zanjo ne bi bila zaman prelita. Šele potem si je upala v cerkev, se v solzah vrgla na tla pred križ in sklenila delati pokoro do smrti. S tremi kovanci, ki ji jih je pred cerkvijo podaril neki neznanec, si je kupila tri hlebe kruha, vzela s seboj nekaj zelenjave in odšla k Jordanu v puščavo, tja, kjer je Janez Krstnik oznanjal pokoro in krstil Jezusa. V samotni puščavi je preživela sedeminštirideset let, predana pokori in molitvi. Legenda pravi, da jo je naposled našel menih Zosim kot starko, vso zanemarjeno, počrnelo od sonca in vso pokrito z belimi lasmi. Poslušal je njeno zgodbo in jo na veliki četrtek obhajal, saj je najbolj hrepenela prav po obhajilu. Prosila ga je, naj čez leto dni zopet pride na dogovorjeno mesto. Obljubo je držal, a je ni bilo. Poiskal je njeno bivališče, odkril njeno truplo ter ugotovil, da je morala umreti prav tistega dne, ko jo je obhajal.

Ime: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. Razlag imena je ogromno, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. 

Rodila se je v 4. stoletju v Aleksandriji v Egiptu, umrla pa okoli leta 430 v okolici Jeruzalema v Palestini. 

Družina: Njena družina naj bi bila krščanska.

Zavetnica: spokornic, skesanih grešnic in priprošnjica proti vročici

Upodobitve: Ponekod (na Vzhodu) jo slikajo predvsem kot staro žensko, na Zahodu pa kot mladenko. Na večini upodobitev je skoraj gola ali pa po celem telesu poraščena ali pokrita z dolgimi lasmi. Pogosto ima pri sebi tri hlebe kruha. 

Goduje: 2. aprila.

Ljubeči Oče, na priprošnjo sv. Marije Egiptovske mi pomagaj najti samoten kraj za osebno molitev.