Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Marie Collins o komisiji za zaščito mladoletnih

Objava: 28. 03. 2014 / 15:29
Oznake: Družba, Duhovnost
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:14
Ustavi predvajanje Nalaganje
Marie Collins o komisiji za zaščito mladoletnih

Marie Collins o komisiji za zaščito mladoletnih

Collinsova poudarja, da se žrtve ne bodo zadovoljile zgolj z besedami ali obljubami.

Papež Frančišek je v komisijo za zaščito mladoletnih imenoval tudi žrtev spolne zlorabe s strani duhovnika, Irko Marie Collins. Njen pogovor za ameriško katoliško agencijo CNS so povzeli tudi pri Radiu Ognjišče. Collinsova je dejala, da bo veliko žrtev spolnih zlorab na novo vatikansko komisijo gledalo z zanimanjem, mnogi pa jo bodo odpisali kot zgolj potezo odnosov z javnostmi, zato poudarja, da se žrtve ne bodo zadovoljile zgolj z besedami ali obljubami, ampak morajo videti resnično spremembo.


Marie Collins je šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot 13-letno bolnico v bolnišnici Crumlin v Dublinu zlorabil kaplan. Po navedbah Radia Ognjišče je njena prednostna naloga močna politika zaščite otrok po vsem svetu, ki bo obsegala kazenske ukrepe za katerega koli člana na položaju avtoritete, ki bi zanemarjal predpisana pravila. Prepričana je, da je preveliko število škofov na svojih položajih ostalo nekaznovano, kljub temu da so ščitili duhovnike, ki so zlorabljali. »Rada bi poskrbela, da se spremeni način, kako obravnavajo žrtve in njihove družine«, je dejala Collinsova in dodala, da se je med drugim treba lotiti tudi kulturne drže znotraj Cerkve in zakonov, ki so zlorabo otrok opredeljevali bolj kot moralni spodrsljaj kakor pa kaznivo dejanje. Irka se zavzema za večjo preglednost, saj je skrivnostnost preteklosti vodila v neznanske polomije.

Začetnih osem članov komisije se bo lahko prosto odločilo, katera vprašanja bodo obravnavali, kako bodo delovali in kdo se bo pridružil komisiji, je povedala Collinsova. Čeprav je komisija še v povojih, jo pojmuje kot tisto, ki bo dajala priporočila neposredno papežu Frančišku in ne bo komunicirala prek kakšnega vatikanskega urada.

Na vprašanje, koga še bi rada videla v komisiji, je Collinsova imenovala dublinskega nadškofa Diarmuida Martina, ker predstavlja vzorec, kako je potrebno obravnavati zaščito otrok, pa tudi pomožnega škofa z Malte Charlesa Scicluno, ki je zares ukrepal, ko se je bilo treba spopasti z duhovniškimi spolnimi zlorabami. Collinsova je pred leti že srečala enega od članov komisije, bostonskega kardinala Seana O'Malleya, ko je leta 2011 vodil vatikansko preiskavo dublinske nadškofije. Močno sta jo je nagovorili njegova odprtost in sposobnost, da prisluhne sogovorniku. Leta 2012 je sodelovala tudi z drugo članico komisije, baronico Sheilo Hollins, na simpoziju K ozdravitvi na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. »Čutim, da sva zelo dobro sodelovali. Zelo je zavzeta v prid ranljivega odraslega in je na tem področju izredno strokovna. Veselim se sodelovanja s kardinalom O'Malleyem in baronico Hollinsovo.«

Collinsova tudi pove, kako so jo razočarale nedavne pripombe papeža Frančiška, da nihče ni naredil več glede vprašanja spolnih zlorab otrok kot Cerkev, pa vendarle napadajo samo Cerkev. »Zdi se mi, da je sveti oče zgrešil, kako hude jeze, uperjene v katoliško Cerkev, ni povzročilo dejstvo, da so v njenih vrstah ljudje, ki zlorabljajo, ampak edinstveni položaj, da so bili pristojni na položajih te ljudi pripravljeni ščititi. To se je izkazalo od zaslišanja do zaslišanja po vsem svetu«, je dejala. Povedala je, da mora nova vatikanska komisija spremeniti papeževo mnenje glede tega.

Na vprašanje, kaj pomeni, da je v komisiji žrtev spolne zlorabe, je Collinsova dejala, kako so se v preteklosti žrtve bale in niso bile sposobne krotiti svoje upravičene jeze. Spet drugič so na preživele gledali kot na tiste, ki jih je mogoče pomiriti z besedami opravičila, vendar je to podcenjevalo škodo, narejeno življenju, bolečino in jezo ter žejo po pravici, ki jo čuti toliko žrtev. »V tem smislu je za Cerkev velik, a nujen korak, da je sprejela v komisijo tudi žrtev«, je pripomnila. Z njo je stik vzpostavilo že veliko žrtev in skupin žrtev z različnih koncev sveta. Večina je odgovorila pozitivno in želijo, da bi njihove posebne skrbi predstavila komisiji.

»Ostala sem katoličanka, vendar ne brez velikih težav in prizadevanj«, je v pogovoru še povedala Collinsova. »Bila so obdobja, ko je bilo nemogoče, da bi živela svojo vero. Skušala sem ločevati ustanovo Cerkve od vere. Moja vera v Boga ni nikoli omahovala. Imenovanje v komisijo glede tega ni nič spremenilo«, je ob koncu pojasnila Collinsova.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Foto: Radio Ognjišče

Kupi v trgovini

Novo
Po ločitvi - možna pot svetosti
Osebna rast
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh