Maribor: praznovanje obletnic Don Boskove župnije, cerkve in centra [FOTO]
Maribor: praznovanje obletnic Don Boskove župnije, cerkve in centra [FOTO]
Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Janeza Potočnika, inšpektorja slovenskih salezijancev Marka Košnika in več duhovnikov vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Na začetku je številne zbrane (med njimi je bilo veliko mladih družin) in nadškofa pozdravila mlada mama s hčerko.
Pred darovanjem so k oltarju prinesli svoj simbolni dar predstavniki vseh generacij župnijskega oltarnega občestva: mlada zakonca svoja poročna prstana; otroci svoje družabne igre, zvezke in knjige; odrasel mož opeko; mladinka telefon; starejša gospa šopek vrtnic; predstavnik župnijskega občestva spomin na romanje don Boskovih relikvij po družinah v župniji; ministranta darova kruha in vina. Slavje so pomembno oblikovali še otroški, mladinski pevski zbor z instrumentalisti in odrasli župnijski pevski zbor.
Župnija Maribor – sv. Janez Bosko, ki jo vodijo salezijanci, je ena mlajših župnij v Mariboru. Razprostira se na področju Nove vasi in Borove vasi, kjer živi okrog 8.000 ljudi. Ustanovljena je bila leta 1986. Svoje poslanstvo je sprva opravljala na Dragonijevi ulici: nekdanji vrtec so preuredili v kapelo, veroučne prostore in sobe za bivanje.
Leta 1913 se je preselila v Don Boskov center Maribor na Engelsovi 66 (med Qlandio in vojašnico), kjer se je gradila tudi nova, prva cerkev v čast svetniku mladih v Sloveniji, sv. Janezu Bosku. Zgraditi so jo želeli že v jubilejnem letu 1988, ko so obhajali 100. obletnico don Boskove smrti. Po številnih ovirah in raznih zapletih, gradnje v časih gospodarske in finančne krize, je cerkev leta 2015 – ob sklepu jubileja 200. obletnice rojstva sv. Janeza Boska – vendarle lahko blagoslovil vrhovni predstojnik salezijancev, danes kardinal Angel A. Fernandez. V širšem arhitekturnem kompleksu Don Boskovega centra Maribor so še večnamenska dvorana, župnijski in veroučni, prostori Karitas in mladinski center.
Prihajati k sveti maši ne pomeni udeležiti se nekega obreda in potem reči 'na svidenje, Gospod'. Ne, to pomeni zaživeti docela novo kulturo.
Nadškof Hočevar je v praznični pridigi med drugim še posebej poudaril oz. mlademu in razvijajočemu se župnijskemu občestvu namenil naslednje besede: »Največja čast, najvišje dostojanstvo, najboljša pot, da jaz postanem jaz, da zaživim bližnjega kot ti, in nas vse kot mi, če storim to, kar je storil Jezus Kristus. On pa se je daroval za nas. Evharistija, maša je nov slog krščanskega življenja. Ko so Jezusa zatajili, prodali, se ga hoteli znebiti, odstraniti, on je nasprotno postal hrana in pijača za nas. On na vse zlo tega sveta odgovarja s svojo navzočnostjo, da nas hrani in umira namesto nas. Prihajati k sveti maši torej ne pomeni udeležiti se nekega obreda in potem reči 'na svidenje, Gospod'. Ne, to pomeni zaživeti docela novo kulturo. Ko na vse zlo tega sveta odgovarjamo kot Jezus, da postanemo navzoči tu za Njega, da smo mu hrana in v tem smislu modrost, in v tem smislu, če je potrebno, da ga nahranimo in napojimo. Zdaj čutite, kako je vaša župnijska skupnost pomembna. Vi ste tu v novem delu Maribora, v novem času naše slovenske zgodovine. In vi ste zato povabljeni, da zares v polnosti odkrijete Jezusov nauk. To so tisti trdni temelji, da se bo naša skupnost, naš narod nadaljeval.« Kjer se imamo radi, je namreč vse mogoče. Trajnost takega življenja pa je mogoče zagotoviti z molitvijo, duhovnim dihanjem. Po nadškofovih besedah je »molitev najbolj pomembna univerza življenja«.