V četrtek, 25. januarja, so v baziliki obhajali praznik Matere Usmiljenja in hkrati obeležili tudi sklep molitvene osmine za edinost kristjanov. Med njimi sta bila nadškof Alojzij Cvikl in p. provincial Marjan Čuden. V soboto, 27. januarja, so pripravili župnijski dan, v nedeljo, 28. januarja, pa je bilo osrednje praznovanje Matere Usmiljenja. 

Med slovesnim bogoslužjem. FOTO: Jože Potrpin

Prvo slovesno dopoldansko mašo je ob somaševanju gvardijana in župnika p. Janeza Papa in škofovega tajnika Jureta Sojča daroval nadškof Cvikl, na koru je prepeval župnijski pevski zbor pod vodstvom Francija Divjaka; drugo mašo je daroval p. Papa, prepeval je otroški zbor Mehurčki pod vodstvom Aleksandre Vrbnjak, tretjo mašo pa je ob somaševanju vikarja in kaplana p. Francija Kovšeta in tajnika Sojča zopet daroval nadškof Cvikl, prepeval je pevski zbor Laudamus z organistom Jožetom Vagnerjem.

P. Janez Papa. FOTO: Jože Potrpin

Leta 1613 je bil položen temeljni kamen za mariborski samostan bratov kapucinov.

Frančiškovi bratje v Mariboru

Manjši bratje so prišli v Maribor verjetno že leta 1240. Leta 1282 so sezidali samostan pri podružni cerkvici Marije Vnebovzete na Lentu. Leta 1613 je bil položen temeljni kamen za mariborski samostan bratov kapucinov. Leta 1784 je cesarski dekret ukazal razpust tega samostana. (Kapucini so zopet od leta 1919 do leta 2022 pri cerkvi sv. Jožefa na Studencih v Mariboru.) Tega in cerkev z novoustanovljeno predmestno župnijo sv. Marije so prevzeli minoriti z Lenta. 

Slovesna okrasitev v pričakovanju bogoslužne slovesnosti. FOTO: Jože Potrpin

Zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev so leta 1813 zapustili Maribor. Sledili so jim škofijski duhovniki, redemptoristi, pa zopet škofijski in tem bratje frančiškani, ki so prišli na povabilo škofa Slomška iz Kalterna 1. maja 1864. Leta 1900 so sezidali nov samostan in novo cerkev, ki je od leta 1906 bazilika, ena največjih in najstarejša s tem nazivom na slovenskih tleh in eden najpomembnejših sakralnih spomenikov poznega historizma. V grobnici pod cerkvijo je med leti 1941–78 počival bl. škof Anton M. Slomšek.

Pred milostnim kipom. FOTO: Jože Potrpin

Prvotno mesto kipa Matere božje z detetom v naročju – Matere usmiljenja je bilo v župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah.

Milostna Mati usmiljenja

Prvotno mesto kipa Matere božje z detetom v naročju – Matere usmiljenja je bilo v župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Med romanjem v Radmirje ga je v zakristiji opazila ovdovela grofica Ivana Felicita Stubenberg, kupila od župnika in dala v Gradcu obnoviti. Med delom je ozdravela slikarjeva žena, ko se je pred kipom priporočila Mariji, prav tako je bil uslišan sam slikar. Čudodelni kip je tako prišel na oltar v grofičini grajski kapeli v Freibichlu poleg Lipnice. Zaradi številnih uslišanj je dobil ime »Mati Usmiljenja«. Grajska kapela je postala kmalu premajhna. 

Med bogoslužjem. FOTO: Jože Potrpin

Grofica Ivana Felicita je odločila prenesti kip Matere Usmiljenja v minoritsko cerkev na Lentu v Mariboru (danes del Lutkovnega gledališča Maribor oz. Kulturne četrti, kjer je še vedno ohranjena freska s podobo tega znamenitega kipa). Na njen oltar so ga postavili 25. januarja 1747. »Mariborska« Marija je kmalu dobila velik sloves in posebno ime. Romarji so prihajali iz Avstrije, Koroškega, Krajnskega, Češke, Slavonije, celo od Turške meje… Pravili so ji »lepa Marija«, zaradi hitrih uslišanj pa tudi »nagla« ali »hitra Marija«. Ob preselitvi minoritov v ukinjeni kapucinski samostan v Mariboru so leta 1786 s seboj prinesli tudi kip Matere Usmiljenja. Od tam je 2. julija 1893 prešel v novozgrajeni frančiškanski samostan, v začasno kapelo, od leta 1900 pa je v glavnem oltarju novoposvečene cerkve.

Sklepni blagoslov. FOTO: Jože Potrpin

Za pogum in upanje

Nadškof Cvikl je ob praznovanju praznika Matere Usmiljenja še posebej poudaril, »da je Marija tista, ki nas vodi k svojemu Sinu, da bi spoznali Jezusa, kot njega, čigar ljubezen večno traja in čigar usmiljenje nima konca. Zato nas Marija vabi k sebi, da nam vlije novega poguma, da bi si znali vzeti čas, da bi kakor svojim učencem tudi nam razlagal prilike, molil z nami in nas vodil k svojemu Očetu. Zato smo danes zbrani tu pri Materi usmiljenja, da bi obnovili in utrdili našo zvestobo, zvestobo Bogu, da nas ne bi premamila »lažja pot«, ki jo ponuja svet … 

Nadškof Cvikl med nagovorom. FOTO: Jože Potrpin

Mati usmiljenja nas vabi, da vedno bolj širimo okoli sebe »civilizacijo ljubezni in usmiljenja«, to je širjenje ozračja v katerem prevladujejo pravičnost, mir in solidarnost, kjer je dostojanstvo človeka na prvem mestu. Samo tako lahko dobivajo novo upanje tudi tisti, ki so porinjeni na rob družbe, samo tako se lahko vključujejo nazaj v skupnost.«

Frančiškanska cerkev v Mariboru. FOTO: Jože Potrpin