Da je priljubljen in prepoznan, kamor koli pride, je dokazalo sobotno sodelovanje na 3. vseslovenskem srečanju mož, očetov in sinov v Mariboru, na katerem je bil del omizja pri popoldanski okrogli mizi. Ko je malo pred tem, ravno med kosilom udeležencev v menzi Zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski, vkorakal v prostor skupaj s svojimi štirimi otroki (od petih), je požel val navdušenja, z njim so se želeli fotografirati stari in mladi.

Marcos Tavares v pogovoru z rektorjem Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru dr. Ivanom Štuhecem. FOTO: Janez Porenta

S kom na Zemlji in s kom v raju

Njegova priljubljenost pa ni le posledica njegovih številnih mojstrovin z žogo, temveč tudi iskrenega, sproščenega življenja, v katerem izpostavlja dve prioriteti: Boga in družino. »Dve odločitvi sta najpomembnejši v našem življenju: prva, s kom bomo živeli v večnem življenju, v raju, in druga, s kom bomo živeli tu na Zemlji. Torej: ali bom hodil z(a) Bogom in s kom se bom poročil. Jaz sem se odločil za Jezusa in Leticio,« pojasnjuje 38-letni Marcos Magno Morales Tavares. Leticia je seveda njegova žena.

Ko pa sem spoznal Jezusa ...

Marcosu v otroštvu ni bilo z rožami postlano. Živel je v faveli, v hudi revščini z enim obrokom dnevno, spal je kar na tleh. Ko je favelo zapustil, si je rešil življenje. Njegovi otroški prijatelji, ki so ostali tam, so danes bodisi mrtvi bodisi v zaporu. »Kot otrok nisem imel postelje ne igrač, če sem se želel voziti s kolesom, sem ga moral nekomu vzeti na silo. Boril sem se s frustracijami, kar sem kazal z jezo, sprl sem se z vsemi, izgubljal prijatelje. Storil sem dosti napak. Ko pa sem spoznal Jezusa, mi je dal ljubezen – in takrat sem se spremenil. Drugače sem se začel obnašati,« je poudaril v pogovoru, ki so ga junija letos na gradu Rajhenburg z njim pripravili v Družini in Življenju.

Brez Jezusa in žene ne bi šlo

Jezus ga je spremenil. »Sveto pismo pravi, da je Jezus resnica in življenje. Jaz sem živel v laži. Ko sem bral Sveto pismo in spoznaval ljudi, ki so verovali v Jezusa, sem spoznal, da jim je On pokazal pot do uspehov, veselja, miru in ljubezni. Enako je storil v mojem življenju. Prek bratov in sester me je pripeljal na pravo pot, dal mi je družino in vse, kar imam danes. Nobenih rekordov ne bi dosegel, če ne bi bilo Jezusa in moje žene,« je pojasnil Brazilec v Mariboru.

Mož in oče petih otrok

Z ženo Leticio imata pet otrok – štiri v Mariboru in hčerko v Braziliji. Neizmerno je hvaležen soprogi, da skrbi zanje in jih vzgaja: »Čeprav je ves dan doma, dela več kot jaz. Ko sta žena in mož skupaj, sta popolna. Kadar sem z njo, sem izpolnjen, se dobro počutim, tudi psihično, saj vem, da bo med mojim treningom, tekmo, potovanjem žena doma skrbela za otroke. Vedno rečem: podobno kot imam s soigralci ekipo na igrišču, sva z ženo ekipa doma. Ona skrbi, da lahko živim in igram dobro. Kadar je v najinem odnosu zaškripalo, tudi nisem mogel dobro igrati,« prizna nekdanji nogometaš, napadalec z nosom za gole.

Marcos Tavares z družino in koordinatorjem 3. vseslovenskega srečanja mož, očetov in sinov Brankom Cvelbarjem. FOTO: Janez Porenta

V Sloveniji kot misijonar

Ko je prišel v Slovenijo, ni imel nikogar, ni imel prijateljev, »sem pa vedno imel ženo, ki je molila zame, mi svetovala. Najboljši nogometaš v Sloveniji nisem le zaradi sebe, temveč tudi zaradi žene,« doda Marcos in podčrta, da imajo kot družina načrt razširjati Božjo ljubezen. »Tu sem kot misijonar, v Slovenijo sem prišel oznanjat Božjo besedo, nogomet je v tej zgodbi le kanal.«

Iz nič v Marcosa Tavaresa

Prizna, da ni imel življenja, dokler ni spoznal Jezusa, imel je le frustracije, jezo, za vse krivil druge. »Ko pa je Jezus prišel v moje življenje, je spremenil moje obnašanje in mi dal vrednote, ki jih prej nisem imel. Prej nisem vedel, kaj življenje pomeni. Danes imam življenje, imam vse, ker mi je to dal Jezus. On me je spremenil iz nič v Marcosa Tavaresa,« je v pogovoru za DiŽ poudaril priljubljeni Brazilec s slovenskim potnim listom.

S sinom skupaj na igrišču

Neverjetnih uspehov, ki so se kar lepili nanj, ni nikdar pričakoval. Toda, kot pravi, Jezus dela čudeže. Za Tavaresa je bil eden takšnih tudi na zadnji tekmi minule sezone, ko je prvič v življenju – na ta trenutek je čakal skoraj dve desetletji – na uradni tekmi zaigral skupaj s sinom Marcosom ml., 18-letnim napadalcem slovenske reprezentance do 18 let, ki je pod slovensko zastavo tudi že dosegel prvi gol.

Hvaležnost

»Vse, kar se mi je lepega zgodilo, je zame kar malo preveč. Edini občutek, ki me preveva, je hvaležnost za vse, kar se mi je zgodilo v Sloveniji. Jaz sem tu tujec, toda Slovenija me je tako toplo sprejela, da ne najdem dovolj besed hvaležnosti,« je še pristavil Marcos Tavares, ki je zaslovel tudi po tem, da je pod vijoličnim dresom nosil – in tudi večkrat pokazal – majico z napisom »Jezus je pot«. Zanj vera, kot pravi, ni religija, temveč način življenja.