Za ponazoritev. V slovenske vrtce je vključenih 87.879 otrok, od tega v zasebne vrtce 5108 otrok (5,8 %). Zasebne vrtce ima zgolj 18 % slovenskih občin (38 od 212), večina od njih le po enega. Daleč največ zasebnih vrtcev je v Mestni občini Ljubljana. Za občino je strošek subvencije za otroka v zasebnem vrtcu za 15 % nižji od stroška subvencije za otroka v javnem vrtcu. Občine so po okvirnih izračunih v letu 2022 na račun otrok v zasebnih vrtcih prihranile vsaj 3 milijone evrov. Za subvencije za otroke v zasebnih vrtcih so občine v letu 2022 namenile do 0,6 % občinskega proračuna, v MOL pa denimo 0,36 %. Sicer pa v občinah tudi do 12 % v vrtec vključenih otrok obiskuje javni vrtec v drugi občini, torej je teh otrok več kot otrok v zasebnih vrtcih.

Zasebna pobuda ne pomeni elitizma. Pomeni možnost izbire, možnost uveljavitve z ustavo zagotovljene pravice staršev, da vzgajajo svojega otroka po lastni vesti in prepričanju. Zasebni vrtci v slovenski vzgojni prostor prinašajo svežino, ideje, napredek, razvoj in predvsem neodvisnost. (Janez Snoj)

Kaj piše v 34. členu Zakona o vrtcih?

V 34. členu Zakona o vrtcih piše, da zasebnim vrtcem ob izpolnjevanju določenih pogojev pripadajo sredstva iz proračuna lokalne skupnosti. Osnova za izračun obveznosti lokalne skupnosti za otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju lokalne skupnosti, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka, če bi bil ta vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85 % teh sredstev. Če na območju lokalne skupnosti ni javnega vrtca, se obseg sredstev izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki veljajo za območje celotne države in jih pred začetkom šolskega leta objavi pristojno ministrstvo.

Odziv ministrstva

Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so za spletno Družino potrdili, da so imenovali delovno skupino, zadolženo za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih. »Med številnimi vsebinskimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati in predlagati nove zakonske rešitve, je tudi vprašanje preučitve ustreznosti sistema financiranja zasebnih vrtcev, ki nimajo pridobljene koncesije, so pa upravičeni do prejemanja sredstev za vsakega vključenega otroka iz občinskega proračuna v višini 85 % sredstev, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil otrok vključen v istovrstni program javnega vrtca,« so odgovorili z ministrstva.

Pogoji za pridobitev javnih sredstev

Pogoji, ki jih mora zasebni vrtec izpolniti za pridobitev javnih sredstev, so: vrtec mora izvajati vsaj poldnevni program; zagotoviti mora vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje; zagotoviti mora vsaj en oddelek otrok; vsem otrokom mora biti dostopen pod enakimi pogoji (34. člen Zakona o vrtcih). »Situacija se v praksi spreminja, in sicer tako, da ostajajo nezasedena oziroma prosta mesta v javnih vrtcih, zato se čedalje pogosteje postavlja vprašanje o primernosti financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije iz javnih sredstev, ob hkratnem financiranju prostih mest v javnih vrtcih,« nameravane spremembe upravičujejo na ministrstvu.

Delovna skupina deluje od konca decembra

Delovna skupina, v katero so kot člani imenovani predstavniki vseh treh reprezentativnih združenj občin, predstavnika Skupnosti vrtcev Slovenije in Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije ter predstavnica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, je imela prvo sejo konec decembra lani. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je pred člani delovne skupine do končne priprave predlogov zakonskih sprememb še veliko dela, zato ta hip ne morejo izpostavljati posameznega vsebinskega področja.

So starši, ki ne izbirajo vrtca glede na prosta mesta, temveč je njihova odločitev povezana z načinom dela v vrtcu in pedagogiko, ki jo ta izvaja. Nekaterim staršem ni pomembno samo to, da odložijo otroka v varstvo in ga po delu pridejo iskat. Pomembno jim je, kaj v tem času otrok prejme. (Tina Opeka)

Bo predstavnica zasebnih vrtcev slišana?

»Glede na to, da je v delovni skupini tudi predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije (ZZVS), lahko interese zasebnih vrtcev tako glede sistema financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev kot tudi drugih vprašanj izvajanja programov predšolske vzgoje v zasebnih vrtcih izpostavlja že v fazi same priprave zakonskih sprememb,« še odgovarjajo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Vsi starši in otroci morajo biti obravnavani enakopravno

Prva se je odzvala iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih, ustanovljena za zaščito in ohranitev pravice otrok do obiskovanja zasebnih vrtcev, ki zatrjuje, da morajo biti vsi starši in otroci, ne glede na to, ali obiskujejo javni ali zasebni vrtec, obravnavani enakopravno in imeti enake pravice. »Načrtovane diskriminatorne zakonske spremembe, ki posegajo v sofinanciranje obiskovanja otrok v zasebnih vrtcih, pomenijo nepravično in nedopustno odvzemanje pravice našim otrokom do obiskovanja zasebnih vrtcev,« opozarjajo v SOZV.

Pridruženih že nad 1100 staršev

»Naši otroci morajo imeti glede možnosti predšolske vzgoje enake pravice in vsaka diskriminatorna obravnava je neustavna in nedopustna. Starši pa moramo imeti pravico do svobodne izbire možnosti predšolske vzgoje za naše otroke, bodisi v okviru javnega ali zasebnega vrtca,« je v imenu iniciative zapisal njen vodja Gregor Bezenšek ml. in dodal, da se jim je od ustanovitve doslej pridružilo že nad 1100 staršev, ki so pripravljeni pri zaščiti pravic njihovih otrok uporabiti tudi vsa pravna sredstva.

Vložitev pritožbe na Ustavno sodišče

»Zato v primeru vztrajanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri ukinitvi pravice do subvencije otrok, če obiskujejo zasebni vrtec, napovedujemo tudi proteste in vložitev pritožbe na Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Ponavljamo: pri odvzemu pravice do sofinanciranja otrok v zasebnih vrtcih gre za ukinjanje svobode, ukinjanje demokratičnosti in ukinjanje pluralizma v predšolski vzgoji v Sloveniji. Ali je to prihodnost, ki jo želimo za naše otroke?« je oster Bezenšek.

Ponavljamo: pri odvzemu pravice do sofinanciranja otrok v zasebnih vrtcih gre za ukinjanje svobode, ukinjanje demokratičnosti in ukinjanje pluralizma v predšolski vzgoji v Sloveniji. Ali je to prihodnost, ki jo želimo za naše otroke? (Gregor Bezenšek ml.)

Kdo je pripravil predlog zakona, če ne ministrstvo?

Po njegovem je ministrstvo predlog zakonskih sprememb, v katerem je iz Zakona o vrtcih dejansko črtan ves 34. člen, že posredovalo delovni skupini, kar pomeni, da je zakonski predlog, ki ukinja sofinanciranje otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, že pripravljen. »Ker v dokumentu celo piše, da ne odraža stališč ministrstva, se starši zaskrbljeno sprašujemo, kdo je pripravil ta predlog zakona, če ne ministrstvo? So ga potem pripravile občine? Ker so v predlogu zapisane tudi spremembe drugih členov, ki se nanašajo na strokovno-pedagoški del vrtcev, je še toliko bolj nenavadno, da tako občutljive zakone pripravljajo neimenovane osebe ali inštitucije izven ministrstva in mimo stroke,« je še podčrtal Bezenšek.

Zakaj zasebni vrtci motijo vlado?

»Odločno nasprotujemo temu, da bi bili otroci talci političnih igric in ideoloških preigravanj, temveč od odločevalcev, zlasti ministrstva, pričakujemo in zahtevamo, da se postavijo na stran otrok in gledajo v največje dobro in korist otrok. Splošna deklaracija o človekovih pravica pravi, da imamo starši pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke. Bodimo torej država, ki spoštuje temeljne človekove in otrokove pravice,« je zaključil Bezenšek. O tej problematiki bo danes ob 18. uri na temo »Zakaj zasebni vrtci motijo vlado?« na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal tudi državnozborski Odbor za izobraževanje, znanost in mladino.

Odziv dveh katoliških vrtcev

Za komentar sprememb smo povprašali vodstvi dveh katoliških vrtcev, Janeza Snoja iz škofjeloškega Vrtca Sončni žarek in ravnateljico ljubljanskega Angelinega vrtca Tino Opeka.

Janez Snoj iz Vrtca Sončni žarek Škofja Loka. FOTO: osebni arhiv

Ste bili v vašem vrtcu že seznanjeni z nameravanimi spremembami Zakona o vrtcih, zlasti njegovega 34. člena?

Janez Snoj: Seveda. Z nameravanimi spremembami se soočamo iz leta v leto. Pritisk občin na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je zelo velik, politika, ki ni naklonjena zasebni pobudi, pa izkorišča ta pritisk za izgovor, da lahko spreminja zakonodajo. Trenutno je spornih veliko sprememb Zakona o vrtcih in normativov, seveda pa je najbolj sporna prav predlagana ukinitev sofinanciranja programa otrokom, ki hodijo v katoliške in druge zasebne vrtce. Drugje pa so spremembe načrtovane tako, da lahko izbiramo le med dvema slabima izbirama. Tam, kjer tudi državni vrtci ne morejo dosegati novih zahtevanih standardov, pa zanje oblikujejo izjemo. Tako se diskriminacija otrok, ki hodijo v katoliške in druge zasebne vrtce, še povečuje.

Tina Opeka: Seznanjeni smo bili prek Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, prek katerega imamo predstavnika v delovni skupini za pripravo predloga sprememb Zakona o vrtcih. Predstavnik zasebnih vrtcev je v manjšini, da bo slišan, se bo treba zelo potruditi. Argumenti se še pripravljajo in naj bi jim prisluhnili na prihodnji seji delovne skupine.

Ali kdo ob vsem tem pomisli na nas zaposlene? Da danes delamo po posebnih pedagoških programih, smo morali vložiti veliko lastnega časa in denarja. (Tina Opeka)

Za kakšne spremembe pravzaprav gre, kaj je povod zanje in kaj bi pomenile za vaš vrtec in za otroke, ki ga obiskujejo, oziroma njihove starše?

Janez Snoj: Sprememba oziroma ukinitev 34. člena Zakona o vrtcih konkretno pomeni, da bodo starši otrok, ki hodijo v katoliške in druge zasebne vrtce, morali plačevati polno ceno programa, kar je že sedaj več kot 700 € na mesec. Vsi vemo, da to pomeni konec katoliških in drugih zasebnih vrtcev. Zakaj pa so zasebni vrtci sploh pomembni? Zasebna pobuda ne pomeni elitizma. Pomeni možnost izbire, možnost uveljavitve z ustavo zagotovljene pravice staršev, da vzgajajo svojega otroka po lastni vesti in prepričanju. Hkrati pa se z različnostjo vzgojnih pristopov v slovenski prostor prinašajo novosti, ki jih državni šolski sistem zaradi svoje robustnosti težko pravočasno posvoji. Zasebni vrtci v slovenski vzgojni prostor prinašajo svežino, ideje, napredek, razvoj in predvsem neodvisnost.

Tina Opeka: Spremenijo nekaj členov Zakona o vrtcih, kot je zmanjšanje števila otrok v oddelkih, dodajanje večje sočasnosti strokovnega kadra v oddelkih 2. starostnega obdobja in drugo. Od vseh sprememb, ki bi jih uvedli, pa nas najbolj zadeva financiranje, saj želijo odvzeti sofinanciranje zasebnim vrtcem. Naj tu poudarim, da gre za subvencijo, ki je določena na podlagi CSD staršev, in ne sofinanciranje ustanov zasebnikov. Že po trenutni ureditvi so starši otrok, ki obiskujejo programe zasebnih vrtcev (z izjemo koncesijskih vrtcev), v neenakopravnem položaju v odnosu do staršev otrok, ki obiskujejo javne vrtce. S tem pa bi se ta neenakopravnost še povečala, kar je nedopustno in predvsem protiustavno. V primeru, da starši zasebnega vrtca ne bodo imeli sofinanciranega, bo mesečni znesek za oskrbnino mnogo višji od trenutnega, in že sedaj vemo, da si tega ne bodo mogli privoščiti. Če ne bo otrok, bomo morali zapreti vrtec. To pa bo povzročilo tudi veliko brezposelnost in spremembo družinske situacije v mnogih družinah naših zaposlenih. Ali kdo ob vsem tem pomisli na nas zaposlene? Da danes delamo po posebnih pedagoških programih, smo morali vložiti veliko lastnega časa in denarja. Naše znanje pa ne bogati samo otrok, vključenih v vrtec montessori. Znanje delimo tudi z vzgojitelji in vzgojiteljicami v javnih vrtcih.

Tina Opeka je ravnateljica Angelinega vrtca. FOTO: Tatjana Splichal

Je zdajšnja zakonska ureditev, kar se zasebnih vrtcev tiče, za vas ustrezna?

Janez Snoj: Zdajšnja zakonska ureditev ni primerna. Vsakič znova se vrtci borimo, da ohranimo zdajšnjo, ker bi bila vsaka naslednja še slabša. Vendar to ne pomeni, da je trenutna diskriminacija otrok v katoliških in drugih zasebnih vrtcih sprejemljiva. Otroci, ki denimo hodijo v naš vrtec, imajo višjo ceno in občina prispeva zanje manj, kot bi zanje prispevala, če bi se vpisali v državni vrtec. Seveda gre za otroka iz iste občine in starša, ki oba prispevata dajatve, kot v primeru sosedovega otroka, ki mu občina nameni bistveno več, ker je izbral vpis v državni vrtec. Zakaj je tako? Že po logiki je zasebna pobuda za državo finančno zelo dobrodošla, saj pokrije vse investicijske stroške (ki so izredno visoki), vzdrževanje, amortizacijo, nadstandard, morebitni primanjkljaj. Poleg tega občina v državnih vrtcih plačuje sredstva za število mest v skupini, v zasebnih vrtcih pa število prisotnih otrok v skupini. Vsi vemo, da se ne rodijo vsi otroci tako, da lahko s 1. septembrom vstopijo v vrtec, ampak se najmlajša skupina polni skozi vse leto. Tu se zasebnim vrtcem pozna velik finančni primanjkljaj, državnim pa se ga pokrije. Podobno je pri nadomeščanju bolniških. Ceno določajo državni vrtci v dogovoru z občinami, ki ne upoštevajo vseh prej omenjenih dejavnikov za zasebne vrtce. Posledično se vse to prevali na starše otrok, ki so vpisali otroke v katoliške ali druge zasebne vrtce. Občina kar nekajkrat privarčuje na ta račun, zato je njihov argument, da spreminjajo zakon zaradi varčevanja, neresen.

Tina Opeka: Če pogledamo Ustavo RS in samo njen 14. člen, ki določa enakost pred zakonom, vidimo, da je to staršem otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, že po trenutni zakonski ureditvi kršeno. Načelo enakosti v kontekstu predšolske vzgoje pomeni enakopravno obravnavo otrok brez izjeme. Je pa bolje, da je 34. člen, kot da ga črtajo. Starši imajo sedaj vsaj možnost izbire.

Zasebnim vrtcem praznih mest občine ne financirajo, zakaj jih državnim, če je to težava? Z ukinitvijo zasebnih vrtcev ne bodo rešili te težave, bodo pa zatrli trud navdihnjenih pedagogov, ki otrokom želijo dati nekaj več. Težko se izognemo občutku, da gre le za krinko za ideološki boj. (Janez Snoj)

Kako odgovarjate na argument ministrstva, ki se sprašuje o smotrnosti financiranja zasebnih vrtcev, če v javnih ostajajo prosta mesta?

Janez Snoj: Vrtčevski sistem potrebuje celostno prenovo. Dogaja se denimo, da imamo v Ljubljani čakalno vrsto in prosta mesta hkrati. Pa ne govorim o nekaj 10 mestih, ampak na stotine. Razlogov je toliko, kot je prostih mest (preference, lokacija, delovni čas, starost otroka …). Morda je kakšno mesto v državnem vrtcu prazno tudi zato, ker je otrok vpisan v zasebni vrtec, vendar tako natančnih analiz doslej še nihče ni izvedel ali predstavil. V zasebne vrtce je v celotni Sloveniji vpisanih zgolj 5 % vseh vrtčevskih otrok. Težava je rešljiva na veliko načinov, od katerih je eden že prej omenjeno financiranje praznih mest v državnih vrtcih. Zasebnim vrtcem praznih mest občine ne financirajo, zakaj jih državnim, če je to težava? Z ukinitvijo zasebnih vrtcev ne bodo rešili te težave, bodo pa zatrli prizadevanje in trud navdihnjenih pedagogov, ki otrokom želijo dati nekaj več. Težko se izognemo občutku, da gre le za krinko za ideološki boj, ki smo mu vsakič znova priča.

Tina Opeka: Tu pa se mi postavlja vprašanje, ali je res tako. Velikokrat se zgodi, da med šolskim letom dobimo klic starša, ki bi moral dati otroka v vrtec, a mesta v javnem vrtcu ni dobil. To so navadno otroci, ki 11 mesecev dopolnijo pozneje, v drugi polovici šolskega leta. Starši so v stiski, ko morajo oditi v službo, v vrtcu pa ni mesta za njihovega otroka. Kako, da ni mesta, če naj bi ostajala prosta mesta? Naš vrtec velikokrat ni zapolnjen s septembrom, zato z veseljem sprejmemo otroke tudi med šolskim letom. Ob vsem tem pa moram izpostaviti tudi program. So starši, ki ne izbirajo vrtca glede na prosta mesta, temveč je njihova odločitev povezana z načinom dela v vrtcu in pedagogiko, ki jo ta izvaja. Nekaterim staršem ni pomembno samo to, da odložijo otroka v varstvo in ga po delu pridejo iskat. Pomembno jim je, kaj v tem času otrok prejme. Pozorni so na odnos vzgojiteljev do otrok, da so spoštljivi, a vseeno dosledni, mirni, a vseeno odločni. V naš vrtec starši vpišejo otroke zaradi katoliških vrednot in pedagogike montessori. Javni vrtci morajo sami najti mehanizme, da zapolnijo prosta mesta. Otroci v zasebnih vrtcih niso odgovorni za prosta mesta v javnih vrtcih.