Kaj ni že preveč vsega, kaj nimamo že z vsakdanjim življenjem dovolj opraviti? Kaj je res treba še dodatno vznemirjati javnost, kot da nimamo že s tekočimi stvarmi dovolj cirkusa? Se bo sploh kaj spremenilo? Kaj ni vse skupaj malo brez veze?

Če vam po pravici povem, imam tudi sama popolnoma dovolj dela. Z družino, šolanjem otrok doma, petmesečnim dojenčkom, gospodinjstvom, časom za Boga in tako naprej. Povrhu vsega je še začetek šolskega leta, aktivnosti, verouka. A nekaj globoko v srcu mi ne da miru. Če smo mi v naši družini dobro, še ne pomeni, da so vsi ostali dobro. Žal še vedno vsak ljubi dan v naši državi, statistično gledano, umre okoli deset otrok. Danes, ko to berete, deset otrok. Včeraj deset. Jutri deset. Več kot dva tisoč Slovencev v vsem letu, triinsedemdeset milijonov otrok po vsem svetu (letošnji podatek iz W.H.O.). Ko pomislim na to, in sedaj, ko imam spet majhnega dojenčka, na to pomislim zelo pogosto, potem mi je jasno, da ni brez smisla. Moramo se dvigni...