V junijskem Slovenskem času sem objavil članek o Karlu Hinterlechnerju, enem od ključnih znanstvenikov, zaslužnih za ustanovitev in ohranitev slovenske univerze v Ljubljani v začetni dobi. Z ustanovitvijo univerze je znanost v slovenskem jeziku dobila trdno domovinsko pravico, z vzgojo novih generacij široko podlago, Ljubljana pa je postala nesporno slovensko kulturno središče evropskega ranga. A akademski ideali geologa Hinterlechnerja se niso povsem uresničili, še posebej zaradi slovenskih in predvsem srbskih politikov, pa tudi znanstvenikov.

Dvosedi

Po Kantovsko je imel odpor do politikov, ki želijo omejiti akademsko svobodo, prodreti s svojo performativno prepirljivostjo v svetišče svobodne argumentacije in prevzeti vodilna mesta – težko je najti boljši opis fenoma populistične politike in boljševistične taktike, imenovane diferenciacija. Imel je odpor do zarnikovskih dvosednikov, saj sta politika in znanost dva ločena svetova, zato ni mogoče služi...