Pred kratkim je pri celovški Mohorjevi založba izšla knjiga klaretinca Branka Cestnika, v kateri so zbrani zapisi, ki jih je med letoma 2012 in 2016 objavljal na svojem blogu. »Zanimivo je, da v današnjem času v glavnem digitaliziramo knjige, v mojem primeru pa u-knjižimo, kar je bilo prej digitalno,« se je pošalil avtor številnih zapisov; v knjigi je le izbor najodmevnejših zapisov.

Debatno kavarno ob knjigi Branka Cestnika je vodila Mojca Perat, sodeloval je sociolog Igor Bahovec (fotografije: Jože Potrpin)

Tri sestavine za recept delovanja na internetu

Da je naslov Manj, boljše, tišje »recept za delovanje na internetu«, je dejal Cestnik na predstavitvi svoje knjige v debatni kavarni knjižnega sejma. »Knjiga je povzetek mojega pisanja na internetu, v medmrežni zvrsti, ki mu rečemo blog. V medmrežju je zakonitost poplava informacij, čim več vsega, jaz pa pravim manj … zakonitost je objaviti vse, kar pride na glavo, tudi plehke stvari, brez vsebine, jaz pa pravim boljše … pravilo interneta je tudi, da te vidijo, da si opazen, da dobiš čim več všečkov, jaz pa pravim tiše … Naj te opazijo zaradi kvalitete, pristne vsebine,« je avtor razkril ozadje naslova. Pravzaprav je kolumno z istim naslovom objavil že leta 2008 v Družini, oktobra 2013 je zapisano le še razširil na svojem blogu.

Kristjan in čistokrvni svobodomislec

Knjigo je avtor razdelil v tri sklope. Prvega je naslovil verska vprašanja, drugega družbena vprašanja, tretjega pa sprotnosti. »Branko Cestnik že več let spremlja javno dogajanje s svojimi spletnimi dnevniki. Pahljača njegovih tem je zelo široka. O temah razmišlja pogosto brez cilja, da bi predstavil absolutno razumevanje problematike, ne soli pameti človeku, ne moralizira kot teolog, ampak bralca bistro spodbuja, da sam razmisli o globalnih, človeških vprašanjih, s katerimi se srečujemo. Najraje se poglablja v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Ta se včasih porajajo tudi iz specifično slovenskih vprašanj. Zato ne moti, da si avtor pri nekaterih vprašanjih sam ni vedno na jasnem in se razmišljanja končajo tudi tako, da bralcu dopuščajo različno razumevanje. Pravi užitek za neravnodušnega bralca, ki se rad predaja globljemu razmišljanju in ne plava s tokom,« je uvodne besede »s platnice knjige« prebrala moderatorka debatne kavarne Mojca Perat. Urednik Mohorjeve je še zapisal, da »pater klaretinec Branko Cestnik razmišlja o svetovnih in slovenskih problemih na osnovi zahodnih vrednot, kot kristjan in čistokrvni svobodomislec«.

Dolgoletni redni kolumnist Družine in avtor knjige Manj, boljše, tišje, duhovnik Branko Cestnik

Čistokrvni svobodomislec?

Mu naziv »čistokrvni svobodomislec« laska? Ob pomenljivem nasmehu je moderatorki Cestnik postregel s podatkom, da so njegovi predniki Uskoki, ki so pred 500 leti prišli na to ozemlje, da bi ubranili svobodo izpod turške nadoblasti. »V naši kmečki hiši se je gojil krščanski socializem, na Ptuju je bil tudi sicer precej doma. Moj dedek je bral literaturo krčanskega socializma, gojil je socialno idejo, nikoli pa ni bil nihče v partiji. Torej sem dedič svobodnih kmetov, nekaj malega tega sem.« V isti sapi se je Cestnik vprašal, kaj pomeni biti svobodomiseln? »Pomeni imeti tako veliko svobodo, da če si veren, se upaš vprašati: Kaj če Boga ni? To je svoboda. In obrnjeno: če si neveren in se upaš vprašati: Kaj če Bog je?« Če si sposoben vprašanj takega razpona, je nadaljeval Cestnik, imaš v sebi svobodo. »V tem smislu sem počaščen, da so me pri Mohorjevi imenovali čistokrvni svobodomislec.«

Problem identitete v virtualnem svetu

V debatni knjigarni knjižnega sejma – Mohorjeva založba Celovec je pogovor Med krščanstvom in svobodomiselnostjo – je sodeloval tudi sociolog Igor Bahovec, ki je izpostavil problem identitete v virtualnem svetu. »Mlad človek se v svetu interneta preizkuša, lahko se skrije, lahko zaživi in zgradi virtualno identiteto, ne da bi bil za napisano odgovoren. Mislim, da je veliko mladih v tem virtualnem svetu izgubljenih,« je dejal Bahovec. »Velik izziv je, kako bi mlad človek prek virtualnih medijev prišel do jasne podobe sebe. V tem smislu je Branko izpostavil temeljno vprašanje: kako z manj in s kvalitetnejšim mlad človek gradi sebe. Sicer je zlit z množico, zlit z maso, ki jo v ozadju nekdo vodi. Od tod tudi Cestnikov poziv k zmernosti.«

Moderatorka debatne kavarne Mojca Perat je v nadaljevanju z avtorjem knjige Brankom Cestnikom in sociologom Igorjem Bahovcem razpravljala o temah, ki jih tudi avtor obravnava v svoji knjigi: od pomena praznika Rudolfa Maistra do begunske problematike, vloge žensk v Cerkvi in pomanjkanja duhovnikov.